139. člen
(upravičeni predlagatelj)

(1) O začetku postopka prisilne poravnave odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka.

(2) Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je upravičen vložiti:

1.     dolžnik in

2.     osebno odgovorni družbenik dolžnika.

140. člen
(procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

(1) Predlog za prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom:

1.     treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave, ali

2.     roka iz petega odstavka 149. člena ali drugega odstavka 179. člena tega zakona.

(2) Po začetku stečajnega postopka ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave.

141. člen
(predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Predlog za začetek postopka prisilne poravnave mora vsebovati:

1.     identifikacijske podatke o dolžniku in

2.     zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave.

(2) Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je treba priložiti:

1.     poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika,

2.     revizorjevo poročilo, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov,

3.     načrt finančnega prestrukturiranja,

4.     poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje ali v primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona mnenje s pridržkom, in

5.     dokaz o plačilu začetnega predujma.

(3) Velja, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo.

(4) Uporabe tretjega odstavka tega člena s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave ni mogoče izključiti.

(5) Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave založiti začetni predujem, ki je enak:

1.     znesku pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega zakona in

2.     znesku najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, če bi bil postopek prisilne poravnave ustavljen in začet stečajni postopek.

142. člen
(poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

(1) Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora vsebovati:

1.     računovodske izkaze, pripravljene v skladu z izbranim okvirom računovodskega poročanja dolžnika, in sicer:

–  bilanco stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, in

–  izkaza poslovnega izida in denarnih tokov dolžnika za obdobje od začetka zadnjega poslovnega leta dolžnika do bilančnega presečnega dne bilance stanja iz 1. točke tega odstavka,

2.     pojasnila k računovodskim izkazom iz 1. točke tega odstavka,

3.     seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega od njih vključuje:

–  identifikacijske podatke o upniku,

–  skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz 1. točke tega odstavka, in

–  opis okoliščin za imenovanje za člana upniškega odbora iz 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena tega zakona, če za upnika taka ovira obstaja,

4.     če obstajajo podrejene terjatve upnikov do dolžnika, tudi seznam teh terjatev s podatki iz prve in druge alineje 3. točke tega odstavka,

5.     seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov, ki za vsakega ločitvenega upnika vključuje:

–  podatke iz prve indruge alineje 3. točke tega odstavka,

–  pravni temelj pridobitve ločitvene pravice,

–  opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in

–  ocenjeno vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (v nadaljnjem besedilu: vrednost zavarovanja),

6.     znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika v zadnjem letu pred bilančnim presečnim dnem bilance stanja iz 1. točke tega odstavka,

7.     vrednost sredstev, ocenjeno v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ob predpostavki prisilne prodaje v stečajnem postopku (v nadaljnjem besedilu: likvidacijska vrednost sredstev).

(2) V računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka tega člena morajo biti v skladu z računovodskimi standardi ustrezno upoštevane vse slabitve zaradi neizterljivosti terjatev ali druge slabitve sredstev in s temi slabitvami povezani odhodki.

(3) Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora revidirati revizor.

(4) Za revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika se smiselno uporabljajo mednarodni standardi revidiranja in stališče o revidiranju, ki ga za namen revidiranja tega poročila sprejme Slovenski inštitut za revizijo.

(5) Vrednost zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka tega člena mora biti ocenjena po merilih tržne vrednosti. Izdelati jo mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti premoženja iz prvega odstavka oziroma iz 1. točke drugega odstavka 25. člena tega zakona.

143. člen
(predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

(1) Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo.

(2) S predlogom prisilne poravnave mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enak delež plačila njihovih navadnih terjatev, enake roke za njihovo plačilo in obresti po enaki obrestni meri od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.

(3) Predlog prisilne poravnave mora vsebovati:

1.     glede nezavarovanih terjatev upnikov:

–  skupni znesek teh terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,

–  delež plačila teh terjatev, roke za njihovo plačilo in obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka odloženega roka za njihovo plačilo,

2.     opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala,

3.     opis in skupni znesek morebitnih podrejenih terjatev ter navedbo, da bodo podrejene terjatve prenehale, če bo prisilna poravnava potrjena.

144. člen
(alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

(1) Če je dolžnik organiziran kot kapitalska družba, lahko s predlogom prisilne poravnave ponudi upnikom, da po svoji izbiri:

1.     bodisi pristanejo na zmanjšanje in odložitev zapadlosti svojih navadnih terjatev

2.     bodisi te terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika.

(2) Dolžnik lahko da ponudbo iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih ali podrejenih terjatev.

(3) Če da dolžnik predlog prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena, se za ta predlog poleg pravil, določenih v 143. členu tega zakona, uporabljajo tudi pravila, določena v četrtem do sedmem odstavku tega člena.

(4) S predlogom prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enako število delnic ali enak nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vložek, če ni v petem ali šestem odstavku tega člena drugače določeno.

(5) Če da dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, jim lahko ponudi večje število delnic ali večji nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro zavarovane terjatve, prenesene kot stvarni vložek, od števila delnic ali nominalnega zneska osnovnega vložka, ki ga ponuja za vsak euro navadne terjatve, prenesene kot stvarni vložek.

(6) Če da dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki podrejenih terjatev, jim lahko ponudi manjše število delnic ali manjši nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro podrejene terjatve, prenesene kot stvarni vložek, od števila delnic ali nominalnega zneska osnovnega vložka, ki ga ponuja za vsak euro navadne terjatve, prenesene kot stvarni vložek.

(7) Predlog prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

1.     glede navadnih terjatev upnikov poleg podatkov iz 1. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona tudi:

–  če je dolžnik organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, nominalni znesek osnovnega vložka, ki ga pridobi upnik za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vložek, ali

–  če je dolžnik organiziran kot delniška družba, število delnic, ki jih pridobi upnik za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vložek, in vsebino pravic iz teh delnic,

2.     podatke iz 2. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona in če je dolžnik imetnikom zavarovanih terjatev dal ponudbo iz drugega odstavka tega člena, tudi podatke iz 1. točke tega odstavka,

3.     glede izvedbe povečanja osnovnega kapitala:

–  najnižji skupni znesek navadnih ali zavarovanih terjatev, ki jih morajo upniki prenesti na dolžnika kot stvarni vložek, da bi bilo mogoče uspešno uresničiti dolžnikovo finančno prestrukturiranje,

–  če bo dolžnik hkrati s povečanjem izvedel tudi poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, nominalni znesek zmanjšanja osnovnega kapitala,

4.     če obstajajo podrejene terjatve upnikov do dolžnika:

–  če je dolžnik imetnikom teh terjatev dal ponudbo iz drugega odstavka tega člena: poleg podatkov iz 3. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona tudi podatke iz 1. točke tega odstavka,

–  če dolžnik take ponudbe ni dal: podatke iz 3. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona.

(8) Dolžnik mora dati alternativni predlog prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena:

1.     če v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona izkazuje preneseno čisto izgubo oziroma čisto izgubo poslovnega obdobja in če morebitni preneseni čisti dobiček oziroma čisti dobiček poslovnega obdobja in rezerve, ki jih je po 64. členu ZGD-1 dovoljeno uporabiti za pokrivanje izgube, izkazane v teh izkazih, ne zadoščajo za pokritje celotne nepokrite izgube, oziroma

2.     če je vrednost sredstev insolventnega dolžnika, izkazana v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, večja od likvidacijske vrednosti sredstev iz 7. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

(9) Če v primeru iz 1. točke osmega odstavka tega člena s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala po 1. točki tretjega odstavka 199.d člena tega zakona ni mogoče pokriti celotne nepokrite izgube, ponudba iz 2. točke prvega odstavka tega člena upnikom, ki so imetniki podrejenih terjatev, ni dovoljena.

145. člen
(načrt finančnega prestrukturiranja)

(1) Načrt finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:

1.     opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen,

2.     predlog prisilne poravnave z vsebino iz tretjega odstavka 143. člena ali iz četrtega in sedmega odstavka 144. člena tega zakona,

3.     oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,

4.     opis drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo dolžnik izvedel, in za vsakega od teh ukrepov:

–  časovni načrt izvedbe,

–  oceno stroškov izvedbe in

–  oceno učinkov izvedbe ukrepa na odpravo vzrokov insolventnosti ter kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost dolžnika,

5.     opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti vse svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.

(2) Če je za uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, mora načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:

1.     opis zavarovanih terjatev, ki jih je treba prestrukturirati,

2.     način, na katerega je treba prestrukturirati te zavarovane terjatve,

3.     opozorilo, da je soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje na način iz 2. točke tega odstavka nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja.

146. člen
(poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

(1) Načrt finančnega prestrukturiranja mora pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in o pregledu pripraviti svoje poročilo (v nadaljnjem besedilu: poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja).

(2) Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja mora vsebovati:

1.     uvod, v katerem je naveden načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga obravnava poročilo,

2.     opis namena in obsega pregleda, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih načel in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja je bil opravljen pregled,

3.     mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem mora biti jasno navedeno:

–  ali je dolžnik insolventen,

–  ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in

–  ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,

4.     datum in podpis pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.

(3) Mnenje pooblaščenega ocenjevalca je lahko pritrdilno, s pridržkom ali odklonilno.

(4) S pritrdilnim mnenjem pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja:

1.     presodi, da je dolžnik insolventen, in

2.     s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni:

–  da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in

–  da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.

(5) V primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja mnenje s pridržkom, če presodi, da obstaja verjetnost, ki presega 50 odstotkov, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, če bodo imetniki zavarovanih terjatev soglašali s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev na način in v obsegu, navedenem v načrtu finančnega prestrukturiranja.

(6) Odklonilo mnenje da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja:

1.     če presodi, da dolžnik ni insolventen, ali

2.     če s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni:

–  bodisi da izvedba načrta finančnega prestrukturiranja ne bo omogočila takega finančnega prestrukturiranja dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben,

–  bodisi da upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, ne bodo zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.

(7) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je odgovoren upnikom za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil stroke ocenjevanja vrednosti podjetij pri pripravi svojega poročila, do višine 150.000 eurov.

(8) Odškodninska odgovornost iz sedmega odstavka tega člena se ne omeji, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

147. člen
(sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Če vsebina predloga za začetek postopka prisilne poravnave ni v skladu s prvim in četrtim odstavkom 141. člena tega zakona, če mu niso priložene priloge iz drugega odstavka 141. člena tega zakona ali če vsebina teh prilog ni v skladu s 142. do 146. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nepopoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave), sodišče predlagatelju s sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o dopolnitvi) naloži, da v 15 dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave.

(2) Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

(3) Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.

(4) Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena predloga za začetek postopka prisilne poravnave ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, mora sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavreči predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka.

(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena sodišče zavrže predlog za prisilno poravnavo, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek, če dolžnik v roku iz prvega odstavka tega člena ne dopolni predloga za začetek postopka prisilne poravnave tako, da založi začetni predujem iz petega odstavka 141. člena tega zakona.

148. člen
(objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Sodišče mora v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave objaviti ta predlog in priloge iz drugega odstavka 141. člena tega zakona.

(2) Če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi, mora hkrati z objavo po prvem odstavku tega člena objaviti tudi sklep o dopolnitvi.

149. člen
(umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Če predlagatelj umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ko je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi ali sklep o začetku prisilne poravnave, če ni prej izdalo sklepa o dopolnitvi, tak umik nima učinka umika predloga v delu, v katerem vsebuje podrejeni zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek iz tretjega odstavka 141. člena tega zakona.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora sodišče v osmih dneh po prejemu izjave o umiku predloga za začetek postopka prisilne poravnave izdati sklep o začetku stečajnega postopka, če ni v tretjem in četrtem odstavku tega člena drugače določeno.

(3) Če predlagatelj umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ker je zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, mora v izjavi o umiku predloga opisati okoliščine, zaradi katerih je znova postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in izjavi o umiku priložiti dokaze o tem.

(4) V primeru iz tretjega odstavka tega člena mora sodišče:

1.     če je bil zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave prekinjen postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po prvem odstavku 152. člena tega zakona, v treh delovnih dneh po prejemu izjave o umiku predloga izjavo s prilogami vročiti upniku, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, in razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po prejemu izjave o umiku predloga,

2.     v drugih primerih v osmih dneh po prejemu izjave o umiku predloga ustaviti postopek prisilne poravnave, ne da bi izdalo sklep o začetku stečajnega postopka po drugem odstavku tega člena.

(5) Če sodišče ustavi postopek prisilne poravnave po 2. točki četrtega odstavka tega člena, dolžnik dve leti po izdaji sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave ne sme vložiti novega predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

(6) Če poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona ali če upniški odbor ali ločitveni upniki sprejmejo sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega oziroma petega odstavka 199.b člena tega zakona, umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave ni več dovoljen.

150. člen
(nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo in trajajo do konca postopka prisilne poravnave.

151. člen
(omejitev dolžnikovih poslov)

(1) Po uvedbi postopka prisilne poravnave sme dolžnik opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov, če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno. Za plačila, ki so dovoljena po prejšnjem stavku, veljajo tudi plačila za obveznosti, ki so nastale pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, če je tako plačilo v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona in za storitve revizorjev, odvetnikov, pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetja in drugih strokovnjakov v zvezi s pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je takemu predlogu treba priložiti.

(2) Po uvedbi postopka prisilne poravnave dolžnik ne sme:

1.     razpolagati s svojim premoženjem, razen v obsegu, potrebnem za opravljanje poslov iz prvega odstavka tega člena,

2.     najemati posojil ali kreditov,

3.     dajati poroštev in avalov ali

4.     opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov ali onemogočanje izvedbe finančnega prestrukturiranja.

(3) Po začetku postopka prisilne poravnave lahko dolžnik poleg poslov iz prvega odstavka tega člena, če dobi soglasje sodišča:

1.     proda tisto premoženje, ki ga ne potrebuje pri svojem poslovanju, če je prodaja tega premoženja v načrtu finančnega prestrukturiranja določena kot ukrep finančnega prestrukturiranja,

2.     najema posojila ali kredite, vendar največ v skupnem znesku likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka tega člena in kritje stroškov postopka prisilne poravnave.

(4) Če dolžnik ne dokaže drugače, velja, da je mesečni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka tega člena, enak znesku povprečnih mesečnih stroškov iz 6. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

(5) Sodišče odloči o soglasju iz tretjega odstavka tega člena na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora.

(6) Upravitelj, ki je bil imenovan ob uvedbi postopka prisilne poravnave, nadzoruje poslovanje dolžnika po prvem in drugem odstavku tega člena. V ta namen mu mora insolventni dolžnik dati vse informacije, potrebne za nadzor, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.

(7) Na predlog upravitelja lahko sodišče do začetka postopka prisilne poravnave prepove posel ali dejanje, ki bi pomenilo kršitev prvega in drugega odstavka tega člena. O predlogu iz prejšnjega stavka mora sodišče odločiti v treh delovnih dneh.

(8) Za nagrado upravitelja za nadzor po tem členu se smiselno uporabljajo pravila o nadomestilu iz 4. točke drugega odstavka 103. člena tega zakona.

151.a člen
(omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika)

(1) Organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika sta ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika pristojna sprejeti samo:

1.     sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča,

2.     sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja iz 191. člena tega zakona,

3.     sklep o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki,

4.     drug sklep, ki je potreben za izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča.

(2) Sodišče odloči o soglasju iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora v osmih dneh od prejema zadnjega od obeh mnenj.

(3) Če je prisilna poravnava potrjena, trajajo omejitve pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika iz prvega odstavka tega člena, ne glede na 150. člen tega zakona, do:

1.     če je bila v postopku prisilne poravnave izvedena sprememba osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja: poteka 15 dni po vpisu spremembe osnovnega kapitala v sodni register po 199. členu tega zakona,

2.     v drugih primerih: pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

152. člen
(prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

(1) Če je upnik pred uvedbo postopka prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka prisilne poravnave še ni odločilo, ali če je upnik tak predlog vložil po uvedbi in pred koncem postopka prisilne poravnave, sodišče prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka prisilne poravnave.

(2) Upnik iz prvega odstavka tega člena ima položaj stranke v predhodnem postopku prisilne poravnave.

(3) Sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz prvega odstavka tega člena:

1.     če predlagatelj postopka prisilne poravnave po vložitvi upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave in ni pogojev za začetek stečajnega postopka po drugem odstavku 149. člena tega zakona ali

2.     če zavrne dolžnikov predlog za prisilno poravnavo po prvem odstavku 179. člena tega zakona.

(4) Če sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po tretjem odstavku tega člena, do pravnomočne odločitve o tem predlogu ni dovoljeno ponovno predlagati začetka postopka prisilne poravnave.

(5) Če upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 139. člena tega zakona vloži predlog za začetek postopka prisilne poravnave v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.

(6) Če sodišče v postopku prisilne poravnave izda sklep o začetku stečajnega postopka po četrtem odstavku 147. člena, drugem odstavku 149. člena, 156. členu, tretjem odstavku 179. člena, četrtem odstavku 192. člena, drugem odstavku 198. člena ali prvem odstavku 208. člena tega zakona, velja, da je s tem sklepom odločilo tudi o upnikovem predlogu iz prvega odstavka tega člena.

(7) Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, sodišče zavrže upnikov predlog iz prvega odstavka tega člena.

153. člen
(odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Sodišče odloči o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave zunaj naroka.

(2) Sodišče izda sklep, s katerim odloči, da se začne postopek prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka prisilne poravnave):

1.     če je predlog vložil upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 139. člena tega zakona,

2.     če ne obstajajo procesne ovire iz 140. člena tega zakona,

3.     če je vsebina predloga prisilne poravnave v skladu s prvim in četrtim odstavkom 141. člena tega zakona,

4.     če so predlogu priložene priloge iz drugega odstavka 141. člena tega zakona in

5.     če je vsebina teh prilog v skladu s 142. do 146. členom tega zakona.

(3) Sodišče mora s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave naložiti predlagatelju, da založi predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, in določiti rok za plačilo predujma, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni od prejema sklepa.

(4) Izrek sklepa o začetku postopka prisilne poravnave mora vsebovati:

1.     identifikacijske podatke o insolventnem dolžniku,

2.     odločitev sodišča o začetku postopka in

3.     znesek predujma za stroške postopka prisilne poravnave in rok za založitev predujma.

(5) Sodišče zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave:

1.     če predloga ni vložil upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 139. člena tega zakona ali

2.     če obstajajo procesne ovire iz 140. člena tega zakona.

(6) Sodišče mora sklep, s katerim odloči o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, objaviti isti dan, ko ga je izdalo.

154. člen
(rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Sodišče mora odločiti o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave v osmih dneh.

(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:

1.     če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 147. člena tega zakona,

2.     v drugih primerih: od prejema predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

155. člen
(oklic o začetku postopka prisilne poravnave)

(1) Sodišče o začetku postopka prisilne poravnave obvesti upnike z oklicem (v nadaljnjem besedilu: oklic o začetku postopka prisilne poravnave).

(2) Oklic o začetku postopka prisilne poravnave mora vsebovati:

1.     podatke o sodišču, ki vodi postopek, in opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi,

2.     identifikacijske podatke o insolventnem dolžniku in odločitev sodišča, da se nad njim začne postopek prisilne poravnave,

3.     identifikacijske podatke o upravitelju,

4.     poziv upnikom, naj v enem mesecu po objavi oklica prijavijo svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z vlogo v dveh izvodih, in pouk o pravnih posledicah zamude roka za prijavo,

5.     dan objave oklica.

(3) Sodišče mora oklic o začetku postopka prisilne poravnave objaviti hkrati z objavo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.

156. člen
(posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)

Če predlagatelj v roku iz tretjega odstavka 153. člena tega zakona ne založi predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

157. člen
(nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)

(1) Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave.

(2) Če je sklep o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave, velja, da so nastale pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi prvega sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.

158. člen
(dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

(1) Upravitelj mora najpozneje naslednji delovni dan po začetku postopka prisilne poravnave izvajalce plačilnega prometa, ki vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku postopka prisilne poravnave.

(2) V obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do konca tega postopka sme izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun insolventnega dolžnika, izvršiti nalog za plačilo v breme tega računa samo na podlagi soglasja upravitelja, razen če ob njegovi izvršitvi ni vedel za začetek postopka prisilne poravnave.

(3) Upravitelj da soglasje iz drugega odstavka tega člena, če je plačilo v skladu s 151. členom tega zakona.

(4) Po začetku postopka prisilne poravnave izvajalec plačilnega prometa ne sme izvršiti nobenega plačila v breme transakcijskega računa insolventnega dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o prisilni izterjavi, tudi če do takrat, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev tega plačila, določeni v ZIZ ali zakonu, ki ureja davčni postopek, še ni prejel sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o prekinitvi postopka izvršbe po prvem odstavku 132. člena tega zakona.

(5) Prepoved iz četrtega odstavka tega člena ne velja za plačila, katerih izvršitve takrat, ko je izvajalec plačilnega prometa prejel obvestilo upravitelja o začetku postopka prisilne poravnave, po pravilih, določenih z zakonom, ki ureja plačilne storitve ni več mogoče preklicati.

(6) Prepoved iz četrtega odstavka tega člena velja, dokler izvajalec plačilnega prometa ne prejme sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o nadaljevanju postopka izvršbe iz 216. člena.

159. člen
(ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

(1) Če insolventni dolžnik ne more razpolagati z dobroimetjem na svojem transakcijskem računu po pravilih, določenih z zakonom, ki ureja plačilne storitve in zaradi tega ne more založiti predujma v skladu s tretjim odstavkom 153. člena tega zakona, sodišče na predlog insolventnega dolžnika izvajalcu plačilnega prometa s sklepom naloži, da izvrši nalog insolventnega dolžnika za plačilo predujma.

(2) Ne glede na pravila, določena z zakonom, ki ureja plačilne storitve, mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog insolventnega dolžnika v skladu s sklepom sodišča iz prvega odstavka tega člena.

(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za druga plačila v breme transakcijskega računa insolventnega dolžnika, če so ta plačila nujna za njegovo redno poslovanje v skladu s prvim odstavkom 151. člena tega zakona.

160. člen
(terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave, določene v pododdelku 4.3.2 tega zakona, nastanejo za vse terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, če ni v drugem odstavku tega člena ali v pododdelku 4.3.3 tega zakona drugače določeno.

(2) Začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice.

161. člen
(pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

(1) Nedenarna terjatev upnika do insolventnega dolžnika se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvori v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave.

(2) Tržna vrednost nedenarne terjatve, pretvorjene po prvem odstavku tega člena, se določi po cenah na trgu za premoženje, ki je predmet nedenarne dajatve, ali za storitve.

162. člen
(pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

Denarne in nedenarne terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, katerih predmet so občasne dajatve, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v enkratne denarne terjatve.

163. člen
(pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

Denarne terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so izražene v tuji valuti, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v terjatve, izražene v eurih, po tečaju, ki ga objavlja ali določa in objavlja Banka Slovenije in ki velja na dan začetka postopka prisilne poravnave.

164. člen
(pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)

(1) Če ob začetku postopka prisilne poravnave hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do insolventnega dolžnika in nasprotna terjatev insolventnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom postopka prisilne poravnave veljata za pobotani.

(2) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za nedenarne terjatve in terjatve, ki ob začetku postopka prisilne poravnave še niso zapadle.

(3) Za terjatve upnikov in nasprotne terjatve insolventnega dolžnika, ki so predmet pobota po drugem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo 161. do 163. člen tega zakona.

164.a člen
(posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

(1) Niti začetek postopka prisilne poravnave niti potrjena prisilna poravnava ne učinkujeta za dogovor o izravnavi in za kvalificirano finančno pogodbo, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi.

(2) Za medsebojne terjatve upnika in insolventnega dolžnika na podlagi kvalificirane finančne pogodbe, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, ne nastanejo pravne posledice, določene v 161. do 164. členu tega zakona.

(3) Za kvalificirano finančno pogodbo, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, se ne uporabljajo pravila iz pododdelka 4.3.3. tega zakona.

(4) Če po izravnavi medsebojnih pravic in obveznosti v skladu s pravili, določenimi v dogovoru o izravnavi, nastane neto denarna terjatev druge pogodbene stranke do insolventnega dolžnika, za to terjatev učinkuje potrjena prisilna poravnava.

165. člen
(izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

(1) Za medsebojne terjatve upnikov in insolventnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe z začetkom postopka prisilne poravnave ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 4.3.2 tega zakona.

(2) Niti začetek postopka prisilne poravnave niti potrjena prisilna poravnava ne učinkujeta za terjatev upnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, razen če insolventni dolžnik uresniči odstopno pravico v skladu s 166. členom tega zakona.

166. člen
(pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

(1) Z začetkom postopka prisilne poravnave pridobi insolventni dolžnik pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

(2) Insolventni dolžnik lahko odstopno pravico iz prvega odstavka tega člena uresniči v enem mesecu od začetka postopka prisilne poravnave, če za njeno uresničitev dobi soglasje sodišča.

(3) Izjava o uresničitvi odstopne pravice, dana po poteku obdobja iz drugega odstavka tega člena, nima pravnega učinka.

(4) Sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če je njena uresničitev potrebna za izvedbo finančnega prestrukturiranja v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja.

(5) Izjava o uresničitvi odstopne pravice začne učinkovati, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen.

(6) Če sodišče zavrne zahtevo insolventnega dolžnika za soglasje k uresničitvi odstopne pravice ali če do poteka obdobja iz drugega odstavka tega člena ne odloči o soglasju, izjava o uresničitvi odstopne pravice nima pravnega učinka.

167. člen
(pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

(1) Če insolventni dolžnik uresniči odstopno pravico v skladu s 166. členom tega zakona, se pogodba razveže z dnem, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen.

(2) Če sta insolventni dolžnik in druga pogodbena stranka svoje obveznosti na podlagi razvezane pogodbe delno že izpolnili, se njuna medsebojna zahtevka za vračilo delne izpolnitve pobotata.

(3) Za pobot iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja 164. člen tega zakona.

(4) Če zahtevek druge pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota po drugem odstavku tega člena ne preneha v celoti, za terjatev druge pogodbene stranke za plačilo te razlike potrjena prisilna poravnava ne učinkuje.

(5) Uresničitev odstopne pravice v skladu s 166. členom tega zakona ne posega v pravico druge pogodbene stranke od insolventnega dolžnika zahtevati povrnitev škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice.

(6) Za terjatev druge pogodbene stranke za povrnitev škode iz petega odstavka tega člena učinkuje potrjena prisilna poravnava.

168. člen
(redna poročila insolventnega dolžnika)

(1) Insolventni dolžnik mora za vsak koledarski mesec sestaviti poročilo o svojem poslovanju med postopkom prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: redno poročilo insolventnega dolžnika).

(2) Insolventni dolžnik mora poročilu iz prvega odstavka tega člena priložiti mesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora insolventni dolžnik prvo poročilo sestaviti za obdobje od bilančnega presečnega dne bilance stanja iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona do zadnjega dne meseca, v katerem je bil začet postopek prisilne poravnave.

(4) Insolventni dolžnik mora svoje redno poročilo predložiti sodišču in upravitelju v 15 dneh po koncu obdobja, na katero se nanaša.

169. člen
(druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)

(1) Za poročila insolventnega dolžnika se smiselno uporabljata 89. in 100. člen tega zakona.

(2) Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka tega člena se namesto pojma »upravitelj« uporablja pojem »insolventni dolžnik«.

(3) Insolventni dolžnik se mora udeležiti seje, na kateri upniški odbor obravnava njegovo poročilo.

170. člen
(mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)

(1) Upravitelj mora o poročilu insolventnega dolžnika dati svoje mnenje.

(2) Mnenje iz prvega odstavka tega člena mora upravitelj dati:

1.     o rednem poročilu insolventnega dolžnika v treh delovnih dneh po prejemu poročila,

2.     o izrednem poročilu insolventnega dolžnika na seji upniškega odbora, ki obravnava to poročilo.

171. člen
(nadzor upravitelja)

(1) Upravitelj mora nadzorovati poslovanje insolventnega dolžnika in izpolnjevanje njegovih obveznosti, določenih v 4. poglavju tega zakona.

(2) Insolventni dolžnik mora upravitelju dati vse informacije, potrebne za nadzor po prvem odstavku tega člena, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.

(3) Če upravitelj pri nadzoru po prvem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog iz 172. člena tega zakona, mora vložiti ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.

Pododdelek

172. člen
(razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave):

1.     če dolžnik ni insolventen ter lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti,

2.     če lahko insolventni dolžnik svoje obveznosti izpolni v večjem deležu ali krajših rokih, kot jih ponuja s predlogom prisilne poravnave,

3.     če je stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, nižja od 50 odstotkov,

4.     če je stopnja verjetnosti, da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, nižja od 50 odstotkov ali

5.     če insolventni dolžnik ravna v nasprotju s 151. členom, 151.a členom ali pododdelkom 4.4.1 tega zakona ali če za več kot 15 dni zamudi s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.

173. člen
(roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

(1) Ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave je treba vložiti v treh mesecih po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave, če ni v drugem odstavku tega člena ali drugem odstavku 174. člena tega zakona drugače določeno.

(2) Če se z ugovorom uveljavlja razlog iz 5. točke 172. člena tega zakona, je ugovor treba vložiti do poteka osmih dni po objavi oklica za oddajo glasov o prisilni poravnavi.

174. člen
(posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če dolžnik v skladu s pododdelkom 4.4.3 tega zakona spremeni načrt finančnega prestrukturiranja.

(2) Ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, s katerim se uveljavlja razlog iz 2., 3. ali 4. točke 172. člena tega zakona v zvezi s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, je treba vložiti v 15 dneh po objavi spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.

(3) Če je bil pred objavo spremembe načrta finančnega prestrukturiranja vložen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, s katerim se uveljavlja razlog iz 2., 3. ali 4. točke 172. člena tega zakona, mora vlagatelj ugovora v 15 dneh po objavi spremembe načrta finančnega prestrukturiranja izjaviti, da vztraja pri ugovoru, sicer velja, da je ugovor umaknil.

175. člen
(postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)

(1) Če je ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave vložen po poteku roka iz 173. ali 174. člena tega zakona, ga sodišče zavrže.

(2) Če je ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave vložen pravočasno, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave:

1.     objaviti ugovor in listine, ki so mu predložene,

2.     ugovor s prilogami vročiti insolventnemu dolžniku in ga opozoriti na pravne posledice iz drugega odstavka 176. člena tega zakona ter

3.     ugovor s prilogami vročiti upravitelju, če ni vlagatelj ugovora.

176. člen
(izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

(1) Insolventni dolžnik se lahko v osmih dneh po prejemu izreče o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave.

(2) Če insolventni dolžnik v osmih dneh po prejemu ugovora ne vloži izjave iz prvega odstavka tega člena, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da obstaja razlog iz 172. člena tega zakona, ki se uveljavlja z ugovorom.

(3) Po poteku roka za izjavo iz prvega odstavka tega člena insolventni dolžnik ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

177. člen
(narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)

(1) Če insolventni dolžnik v roku iz prvega odstavka 176. člena tega zakona ne vloži izjave o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, sodišče odloči o ugovoru zunaj naroka.

(2) Če insolventni dolžnik v roku iz prvega odstavka 176. člena tega zakona vloži izjavo o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu izjave razpisati in objaviti oklic naroka za obravnavo ugovora za dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po vložitvi izjave in ne zgodnejši od 15 dni po objavi oklica o naroku.

(3) Če se vlagatelj ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, velja, da je umaknil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.

(4) Če se dolžnik ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, sodišče opravi narok v njegovi odsotnosti.

(5) Na naroku za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom, in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja.

178. člen
(rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

(1) Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o pravočasnem ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, v osmih dneh.

(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:

1.     če insolventni dolžnik v roku iz prvega odstavka 176. člena tega zakona ne vloži izjave o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave: od poteka roka za izjavo,

2.     če insolventni dolžnik v roku iz prvega odstavka 176. člena tega zakona vloži izjavo o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave: od konca naroka.

179. člen
(odločanje o ugovoru)

(1) Če se z ugovorom uveljavlja razlog iz 1. točke 172. člena tega zakona in sodišče presodi, da ta razlog obstaja, zavrne dolžnikov predlog za prisilno poravnavo.

(2) Dolžnik dve leti po izdaji sklepa iz prvega odstavka tega člena ne sme vložiti novega predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

(3) Če se z ugovorom uveljavlja razlog iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena tega zakona in sodišče presodi, da ta razlog obstaja, ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

(4) Če sodišče presodi, da razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, zavrne ugovor.

180. člen
(vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

(1) Po začetku postopka prisilne poravnave lahko insolventni dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja samo tako, da:

1.     upnikom ponudi ugodnejše pogoje za plačilo njihovih terjatev, kot jih je ponudil s predlogom prisilne poravnave, vključenim v prejšnji načrt finančnega prestrukturiranja,

2.     pri alternativni ponudbi iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudbi iz drugega odstavka 144. člena upnikom ponudi višje število delnic ali nominalni znesek osnovnega vložka, kot ga je ponudil s predlogom prisilne poravnave, vključenim v prejšnji načrt finančnega prestrukturiranja, ali

3.     upnikom da alternativno ponudbo iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudbo iz drugega odstavka 144. člena tega zakona glede zavarovanih terjatev, če take ponudbe ni dal s predlogom prisilne poravnave, vključenim v prejšnji načrt finančnega prestrukturiranja.

(2) Sprememba načrta finančnega prestrukturiranja mora biti oblikovana kot čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.

(3) Čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:

1.     povzetek z opisom vsebine sprememb načrta finančnega prestrukturiranja,

2.     sestavine iz 2. do 5. točke 145. člena tega zakona.

181. člen
(poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)

(1) Čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja mora pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in o pregledu sestaviti svoje poročilo.

(2) Za poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja se smiselno uporabljajo 1. in 2. točka, druga in tretja alineja 3. točke ter 4. točka drugega odstavka, tretji odstavek, 2. točka četrtega odstavka in 2. točka petega odstavka 146. člena tega zakona.

(3) Če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja po 1. točki prvega odstavka 180. člena tega zakona, mora poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja vsebovati tudi pritrdilno ali odklonilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca o tem, ali so pogoji za plačilo terjatev, ki jih dolžnik ponuja upnikom s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ugodnejši.

182. člen
(zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

(1) Za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja je potrebno dovoljenje sodišča.

(2) Zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja mora biti vložena v trehmesecih od začetka postopka prisilne poravnave.

(3) Zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja je treba priložiti:

1.     čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja,

2.     poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje, in

3.     v primeru iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 180. člena tega zakona:

–  zapisnik skupščine insolventnega dolžnika, na kateri je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja in skladno s 191. členom tega zakona, in

–  poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic z vsebino iz 193. člena tega zakona.

(4) Sodišče na zahtevo insolventnega dolžnika, vloženo pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena, podaljša rok za vložitev zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja za dva meseca, če s podaljšanjem roka soglaša upniški odbor.

(5) Dodatni dvomesečni rok iz četrtega odstavka tega člena teče od poteka roka iz drugega odstavka tega člena.

(6) Roka za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, ki je bil podaljšan po četrtem odstavku tega člena, ni dovoljeno znova podaljšati.

183. člen
(sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

(1) Če zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja niso priložene priloge iz tretjega odstavka 182. člena tega zakona ali če vsebina teh prilog ni v skladu s tretjim odstavkom 180. člena in 181. členom tega zakona in v primeru iz 3. točke 182. člena tega zakona tudi s 191. in 193. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nepopolna zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja), sodišče predlagatelju s sklepom o dopolnitvi naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopolno zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.

(2) Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.

(3) Roka za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.

184. člen
(odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

(1) Sodišče odloči o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja zunaj naroka.

(2) Sodišče izda sklep, s katerim dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja:

1.     če je bila zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja vložena v roku iz drugega odstavka 182. člena tega zakona,

2.     če je vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja v skladu s prvim odstavkom 180. člena tega zakona,

3.     če so zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja priložene priloge iz tretjega odstavka 182. člena tega zakona in

4.     če je vsebina teh prilog v skladu s tretjim odstavkom 180. člena in 181. členom tega zakona in v primeru iz 3. točke 182. člena tega zakona tudi s 191. in 193. členom tega zakona.

(3) Sodišče zavrže zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja:

1.     če je zahteva vložena po poteku roka iz drugega odstavka 182. člena tega zakona ali

2.     če predlagatelj v roku iz prvega odstavka 183. člena tega zakona zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi.

(4) Sodišče zavrne zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, če je vsebina te spremembe v nasprotju s prvim odstavkom 180. člena tega zakona.

(5) Sodišče mora odločiti o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja v osmih dneh.

(6) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:

1.     če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 183. člena tega zakona,

2.     v drugih primerih: od prejema zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.

185. člen
(objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

Če sodišče dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, mora naslednji delovni dan po izdaji sklepa o dovolitvi spremembe načrta finančnega prestrukturiranja objaviti ta sklep in listine iz tretjega odstavka 182. člena tega zakona.

185.a člen
(izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij dal mnenje s pridržkom iz petega odstavka 146. člena tega zakona.

(2) Dolžnik mora v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave predložiti poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje iz drugega odstavka 145. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev).

(3) Poročilu o izpolnitvi dodatnih pogojev je treba priložiti:

1.     pogodbe, sklenjene z imetniki zavarovanih terjatev, s katerimi ti soglašajo z ustreznim prestrukturiranjem njihovih terjatev in na katerih je overjen njihov podpis,

2.     dodatno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o presoji učinkov teh pogodb za uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika, s katerim je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij dal pritrdilno mnenje iz četrtega odstavka 146. člena tega zakona.

(4) Za podaljšanje roka iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo četrti do šesti odstavek 182. člena tega zakona.

(5) Za postopek z nepopolnim ali prepoznim poročilom o izpolnitvi dodatnih pogojev se smiselno uporabljajo 183. člen ter tretji, peti in šesti odstavek 184. člena tega zakona.

(6) Sodišče izda sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni dodatni pogoji za uspešno finančno prestrukturiranje:

1.     če je bilo poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev vloženo v roku iz drugega odstavka tega člena, in

2.     če so mu priložene listine iz tretjega odstavka tega člena.

(7) Sodišče izda sklep, s katerim ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek:

1.     če dolžnik do poteka roka iz drugega odstavka tega člena ne predloži poročila o izpolnitvi dodatnih pogojev ali

2.     če v roku iz prvega odstavka 183. člena tega zakona v zvezi s petim odstavkom tega člena ne dopolni nepopolnega poročila o izpolnitvi dodatnih pogojev, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi.

186. člen
(uporaba pododdelka 4.4.4)

(1) Sprememba osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja je:

1.     povečanje osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, in

2.     poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, če se v skladu s 199.d členom tega zakona izvede hkrati s povečanjem osnovnega kapitala iz 1. točke tega odstavka.

(2) Pododdelek 4.4.4 tega zakona se uporablja za spremembo osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, če:

1.     je bil nad insolventnim dolžnikom, ki je organiziran kot delniška družba, začet postopek prisilne poravnave in

2.     insolventni dolžnik da ali namerava dati alternativno ponudbo iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudbo iz drugega odstavka 144. člena tega zakona.

(3) Če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, se za postopek te spremembe osnovnega kapitala smiselno uporabljajo:

1.     tretji odstavek 191. člena, prvi do tretji odstavek 192. člena, 193. člen, 194. člen, 1. do 3. točka prvega odstavka 195. člena, prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 196. člena, 197. člen, drugi odstavek 198. člena, 199. člen ter četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 199.a člena tega zakona,

2.     če je upravičenec do vpisa upnik, tudi: šesti odstavek 195. člena in 2. točka drugega odstavka 196. člena tega zakona.

187. člen
(smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)

(1) Pravila pododdelka 4.4.4 tega zakona o insolventnem dolžniku, ki je organiziran kot delniška družba, se smiselno uporabljajo tudi za insolventnega dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo.

(2) Pri smiselni uporabi pravil iz prvega odstavka tega člena se namesto:

1.     pojmov »število delnic« in »nominalni ali pripadajoči znesek delnice« uporablja pojem »nominalni znesek osnovnega vložka«,

2.     pojma »statut« uporablja pojem »družbena pogodba«.

188. člen
(uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)

(1) Za spremembo osnovnega kapitala insolventnega dolžnika zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja se uporabljajo pravila ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, če ni v pododdelku 4.4.4 tega zakona drugače določeno.

(2) Za povečanje osnovnega kapitala insolventnega dolžnika zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja se ne uporablja 334. člen ZGD-1.

189. člen
(sklic skupščine)

Ne glede na prvi odstavek 297. člena ZGD-1 je treba skupščino, ki bo odločala o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, sklicati vsaj 15 dni pred dnem zasedanja skupščine.

190. člen
(terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

(1) Predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja je lahko vsaka navadna terjatev upnika do insolventnega dolžnika, ki je vključena v seznam iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ne glede na to, ali je bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.

(2) Če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki podrejenih terjatev, je lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja tudi vsaka podrejena terjatev upnika do insolventnega dolžnika, ki je vključena v seznam iz 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ne glede na to, ali je bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.

(3) Če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, je lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja tudi vsaka zavarovana terjatev upnika do insolventnega dolžnika, ki je vključena v seznam iz 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ne glede na to, ali je bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.

(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena kot stvarni vložek ni dovoljeno prenesti terjatve upnika, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika:

1.     položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1, razen če ima položaj nadrejene družbe, ali

2.     položaj ožje povezane osebe.

191. člen
(sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

(1) Sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja mora vsebovati odločitev:

1.     da se osnovni kapital poveča z novimi stvarnimi vložki,

2.     da so predmet stvarnih vložkov:

–  navadne terjatve upnikov, navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,

–  če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki podrejenih terjatev: tudi podrejene terjatve upnikov, navedene v seznamu iz 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,

–  če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev: tudi zavarovane terjatve upnikov, navedene v seznamu iz 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,

3.     o vsebini pravic iz delnic, ki bodo izdane zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala (v nadaljnjem besedilu: nove delnice),

4.     o pripadajočem znesku novih delnic in emisijski ceni novih delnic, izraženi kot denarni znesek terjatve za eno novo delnico,

5.     da se zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala izda število novih delnic, ki je enako številu delnic, ki jih bodo upniki vpisali in vplačali s prenosom svojih terjatev iz 2. točke tega odstavka na dolžnika,

6.     da se osnovni kapital poveča za znesek, ki je enak številu novih delnic iz 5. točke tega odstavka, pomnoženemu z nominalnim ali pripadajočim zneskom teh delnic,

7.     o najnižjem skupnem znesku navadnih oziroma zavarovanih terjatev iz 3. točke sedmega odstavka 144. člena tega zakona, ki jih morajo upniki prenesti na dolžnika kot stvarni vložek, da bi bilo mogoče uspešno uresničiti dolžnikovo finančno prestrukturiranje,

8.     da sklep učinkuje pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

(2) Če v primeru iz 1. točke drugega odstavka 199.d člena tega zakona s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala ni mogoče pokriti celotne nepokrite izgube, in če te izgube tudi ni mogoče pokriti v breme morebitnih podrejenih terjatev (v nadaljnjem besedilu: preostala nepokrita izguba), mora biti emisijska cena za stvarni vložek, katerega predmet je navadna terjatev, najmanj enaka znesku, ki se izračuna tako:

1.     od vsote vseh navadnih terjatev, navedenih v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, se odšteje preostala nepokrita izguba,

2.     vsota vseh navadnih terjatev, navedenih v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, se deli z razliko iz 1. točke tega odstavka,

3.     izid iz 2. točke tega odstavka se pomnoži s pripadajočim zneskom nove delnice.

(3) V primeru iz drugega odstavka 199.d člena tega zakona mora sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi odločitev o hkratnem poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.

192. člen
(rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je alternativna ponudba iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudba iz drugega odstavka 144. člena tega zakona vključena v načrt finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave.

(2) Skupščina insolventnega dolžnika mora sprejeti sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu finančnega prestrukturiranja, v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave.

(3) Insolventni dolžnik mora v treh delovnih dneh po sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja sodišče obvestiti o sprejetju tega sklepa in obvestilu priložiti:

1.     odpravek notarskega zapisnika skupščine, na kateri je bil sprejet ta sklep, in

2.     poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic z vsebino iz 193. člena tega zakona.

(4) Sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka:

1.     če:

–  skupščina insolventnega dolžnika v roku iz drugega odstavka tega člena ne sprejme sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu finančnega prestrukturiranja in skladno s 191. členom tega zakona, ali

–  insolventni dolžnik v treh delovnih dneh po sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja sodišču ne predloži listin iz tretjega odstavka tega člena in

2.     če:

–  niti upniški odbor v roku iz 2. točke četrtega odstavka 199.b člena tega zakona ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka 199.b člena tega zakona,

–  niti ločitveni upniki v roku iz prvega stavka petega odstavka 199.b člena tega zakona ne sprejmejo sklepa o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz petega odstavka 199.b člena tega zakona.

(5) Sodišče mora v treh delovnih dneh po nastanku okoliščin iz 1. točke četrtega odstavka tega člena o teh okoliščinah obvestiti upniški odbor.

193. člen
(poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

(1) Poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic mora vključevati:

1.     vsebino sklepa skupščine insolventnega dolžnika o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja,

2.     vsebino izjave upnika o vpisu in vplačilu novih delnic s prenosom svoje terjatve na insolventnega dolžnika s sestavinami, določenimi v 195. členu tega zakona,

3.     rok za vpis in vplačilo novih delnic v skladu z drugim odstavkom tega člena,

4.     opozorilo upnikom, da morajo do poteka roka za vpis in vplačilo novih delnic izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic v dveh izvodih namesto insolventnemu dolžniku predložiti sodišču s podatki o naslovu sodišča, na katero je treba poslati izjavo.

(2) Rok za vpis in vplačilo novih delnic je en mesec od objave poziva po 194. členu tega zakona.

(3) Poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic ne velja za ponudbo teh delnic javnosti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.

194. člen
(objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

Sodišče mora objaviti poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic:

1.     če je poziv priložen zahtevi za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja: v roku iz 185. člena tega zakona,

2.     če je poziv priložen obvestilu iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona: v treh delovnih dneh po prejemu tega obvestila.

195. člen
(izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

(1) Izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic mora vsebovati:

1.     identifikacijske podatke o upniku,

2.     sodišče in opravilno številko zadeve, pod katero sodišče vodi postopek prisilne poravnave,

3.     identifikacijske podatke o dolžniku,

4.     upnikovo izjavo, da na insolventnega dolžnika prenaša svoje terjatve, in s tem vpisuje in vplačuje nove delnice v skladu s sklepom insolventnega dolžnika o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena,

5.     skupni znesek terjatev, ki so predmet izjave iz 4. točke tega odstavka,

6.     podatek o tem, ali so terjatve, ki so predmet izjave iz 4. točke tega odstavka, navadne, zavarovane ali podrejene, in

7.     če je upnik svojo terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave: tudi upnikovo izjavo, da glasuje za prisilno poravnavo.

(2) Če so predmet stvarnega vložka upnika poleg njegovih navadnih terjatev tudi zavarovane ali podrejene terjatve, mora za vsako vrsto teh terjatev dati posebno izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic.

(3) Upnikova izjava, ki ni v skladu s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka vpisa in vplačila novih delnic.

(4) Če je predmet stvarnega vložka upnika terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, mora biti njegovi izjavi o vpisu in vplačilu novih delnic priloženo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris te hipoteke, sicer izjava nima pravnega učinka.

(5) Četrti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če je terjatev zavarovana z zastavno pravico, vpisano v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(6) Če je upnik vpisal in vplačal nove delnice v skladu s prvim do petim odstavkom tega člena:

1.     mu ni treba oddati posebne glasovnice o glasovanju za prisilno poravnavo,

2.     svoje izjave iz 7. točke prvega odstavka tega člena ne more preklicati in njegova glasovnica, s katero glasuje proti prisilni poravnavi, nima pravnega učinka.

196. člen
(postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

(1) Upnik mora do poteka roka iz drugega odstavka 193. člena tega zakona izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic v dveh izvodih predložiti sodišču.

(2) Velja, da je upnik s predložitvijo izjave o vpisu in vplačilu novih delnic po prvem odstavku tega člena:

1.     to izjavo dal insolventnemu dolžniku in

2.     oddal glasovnico o glasovanju za prisilno poravnavo, razen če upnik terjatve, ki je predmet te izjave, ni pravočasno prijavil v postopku prisilne poravnave.

197. člen
(poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)

(1) Upravitelj mora sodišču in insolventnemu dolžniku predložiti poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic (v nadaljnjem besedilu: poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic) hkrati s svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave iz 206. člena tega zakona.

(2) Poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic mora vsebovati:

1.     za vsakega upnika, ki je vpisal in vplačal delnice:

–  identifikacijske podatke o upniku,

–  skupni znesek navadnih ter morebitnih zavarovanih ali podrejenih terjatev, ki so predmet njegove izjave o vpisu in vplačilu delnic,

–  število novih delnic, ki pripadajo upniku,

2.     skupni znesek terjatev, ločeno za navadne ter morebitne zavarovane ali podrejene terjatve, ki so jih upniki prenesli na dolžnika z izjavami o vpisu in vplačilu novih delnic,

3.     izjavo upravitelja, ali je postopek vpisa in vplačila novih delnic uspešen,

4.     če je postopek vpisa in vplačila novih delnic uspešen:

–  skupno število novih delnic, ki se izdajo zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala, in

–  znesek povečanja osnovnega kapitala.

(3) Sodišče mora poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic objaviti v treh delovnih dneh po prejemu.

198. člen
(pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)

(1) Postopek vpisa in vplačila novih delnic je neuspešen, če je skupni znesek navadnih ali zavarovanih terjatev, ki so jih upniki v roku iz drugega odstavka 193. člena tega zakona z izjavami o vpisu in vplačilu novih delnic prenesli kot stvarni vložek, nižji od skupnega zneska, ki je po prvi alineji 3. točke sedmega odstavka 144. člena tega zakona določen v načrtu finančnega prestrukturiranja.

(2) Če je postopek vpisa in vplačila novih delnic neuspešen, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu poročila upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic ustaviti postopek prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka.

199. člen
(vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)

(1) Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, z dnem, v katerem postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen, velja, da:

1.     so nove delnice vplačane,

2.     je upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice, na insolventnega dolžnika prenesel tudi celoten znesek obresti od zneska terjatve, ki je predmet stvarnega vložka, ki so se natekle do pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, tudi če niso bile vključene v znesek te terjatve, naveden v seznamu iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,

3.     če se zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube dotedanji osnovni kapital zmanjša na 0, so dotedanje delnice razveljavljene, in

4.     je osnovni kapital spremenjen.

(2) Insolventni dolžnik mora vložiti predlog za vpis spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in s tem povezane spremembe statuta v sodni register v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

(3) Predlogu za vpis iz drugega odstavka tega člena je treba priložiti:

1.     overjen prepis notarskega zapisnika zasedanja skupščine, na katerem je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja,

2.     sklep o potrditvi prisilne poravnave s potrdilom o pravnomočnosti,

3.     poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic.

(4) Če insolventni dolžnik v roku iz drugega odstavka tega člena ne vloži predloga za vpis spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in s tem povezane spremembe statuta v sodni register, lahko tak predlog vloži vsak upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice.

(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena izdela čistopis statuta družbe notar ob upoštevanju sprememb, ki izhajajo iz listin iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Insolventni dolžnik mora v 15 dneh po vpisu spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in s tem povezane spremembe statuta v sodni register v skladu z ZNVP vložiti:

1.     nalog za izdajo novih delnic zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala in

2.     v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena tudi nalog za izbris razveljavljenih delnic.

(7) Če insolventni dolžnik v roku iz šestega odstavka tega člena ne vloži naloga v skladu z ZNVP, lahko tak nalog vloži vsak upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice.

199.a člen
(posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala
z novimi denarnimi vložki)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo tudi, če ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 186. člena tega zakona.

(2) Ne glede na prvi odstavek 333. člena ZGD-1 lahko v petih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi vložki sprejme:

1.     poslovodstvo insolventnega dolžnika, če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, ali

2.     upniški odbor.

(3) Upniški odbor lahko sklep iz drugega odstavka tega člena sprejme tudi, če insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja ni predvidel povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. Če sta sklep iz drugega odstavka tega člena sprejela tako poslovodstvo insolventnega dolžnika kot upniški odbor, se postopek povečanja osnovnega kapitala izvede na podlagi sklepa, ki ga je sprejel upniški odbor.

(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati odločitev:

1.     o emisijskem znesku, ki se vplača za eno delnico in ki je lahko nižji od emisijskega zneska, ki je predmet morebitnega alternativnega predloga prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže,

2.     o tem, da ima pravico do vpisa in vplačila novih delnic (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do vpisa delnic):

–  vsak upnik čigar terjatve so vključene v seznama iz 3. in 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in

–  vsaka oseba, ki ima na dan sprejetja sklepa položaj delničarja insolventnega dolžnika,

3.     o številki fiduciarnega denarnega računa upravitelja, v dobro katerega je treba vplačati vpisane delnice,

4.     najnižji skupni znesek povečanja osnovnega kapitala, da bi bil postopek vpisa in vplačila novih delnic uspešen, ki mora biti določen najmanj v obsegu, potrebnem za zagotovitev dolžnikove kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ob upoštevanju preostalih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,

5.     da se osnovni kapital poveča za znesek, ki je enak številu vpisanih in vplačanih novih delnic, pomnoženim z nominalnim ali pripadajočim zneskom teh delnic,

6.     da sklep učinkuje pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

(5) Sklep iz drugega odstavka tega člena lahko določa tudi, da so upravičenec do vpisa delnic poleg ali namesto oseb iz četrtega odstavka tega člena tudi druge osebe. Če sklep vsebuje odločitev iz prejšnjega stavka, mora v zvezi z vsako osebo iz prejšnjega stavka vsebovati tudi:

1.     osebno ime in naslov ali firmo in sedež,

2.     število delnic, ki jih ima pravico vpisati in vplačati.

(6) Ne glede na prvi odstavek 372. člena ZGD-1 mora poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor v primeru iz drugega odstavka 199.d člena tega zakona s sklepom iz drugega odstavka tega člena odločiti tudi o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.

(7) Upravičenec do vpisa delnic vplača nove delnice tako, da do poteka roka za vpis in vplačilo novih delnic v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja nakaže denarni znesek v višini emisijskega zneska iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, pomnožen s številom vpisanih novih delnic. Vplačilo učinkuje kot vplačilo novih delnic insolventnemu dolžniku pod odložnim pogojem, da je prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

(8) Postopek vpisa in vplačila novih delnic iz drugega odstavka tega člena je neuspešen, če v roku za vpis in vplačilo novih delnic upravičenci do vpisa delnic niso vpisali in vplačali najmanjšega števila delnic iz 4. točke četrtega odstavka tega člena.

(9) Za postopek spremembe osnovnega kapitala iz drugega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo:

1.     prvi do tretji odstavek 192. člena, 193. člen, 194. člen, 1. do 3. točka prvega odstavka 195. člena, prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 196. člena, 197. člen, drugi odstavek 198. člen in 199. člen tega zakona,

2.     če je upravičenec do vpisa upnik tudi: šesti odstavek 195. člena in 2. točka drugega odstavka 196. člena tega zakona.

(10) Pri smiselni uporabi pravil iz devetega odstavka tega člena se:

1.     besedilo »skupščina insolventnega dolžnika« nadomesti z besedilom »poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor«,

2.     beseda »upnik« nadomesti z besedo »upravičenec do vpisa delnic«,

3.     besedilo »s prenosom svojih terjatev« nadomesti z besedilom »z vplačilom emisijskega zneska v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja«.

(11) Če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in niti poslovodstvo insolventnega dolžnika niti upniški odbor v petihmesecih po začetku postopka prisilne poravnave ne sprejme sklepa iz drugega odstavka tega člena ali v roku iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona sodišču ne predloži listin iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

(12) Upravitelj mora v treh delovnih dneh po dnevu, ko ga sodišče obvesti, da je pravnomočno odločeno o ustavitvi postopka prisilne poravnave, zavrnitvi predloga za prisilno poravnavo ali potrditvi prisilne poravnave:

1.     če je bil postopek prisilne poravnave pravnomočno ustavljen ali predlog za prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen: vrniti vplačane zneske osebam, ki so vplačale nove delnice po sedmem odstavku tega člena,

2.     če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena: insolventnemu dolžniku prenesti vplačila za nove delnice, ki jih je prejel po sedmem odstavku tega člena.

199.b člen
(posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo tudi, če ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 186. člena tega zakona.

(2) Ne glede na prvi odstavek 333. člena ZGD-1 lahko po začetku postopka prisilne poravnave sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, sprejme upniški odbor.

(3) S sklepom iz drugega odstavka tega člena mora biti dana tudi možnost kot stvarni vložek vložiti zavarovano terjatev po razmerju enota terjatve za eno delnico, ki je za 25 odstotkov ugodnejše od razmerja za navadne terjatve.

(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena mora upniški odbor sprejeti v petih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave.

(5) Če upniški odbor v roku iz četrtega odstavka tega člena ne sprejme sklepa iz drugega odstavka tega člena, lahko tak sklep sprejmejo ločitveni upniki v 15 dneh po poteku roka iz četrtega odstavka tega člena. Sklep iz prejšnjega stavka je sprejet, če zanj glasujejo ločitveni upniki, ki so skupaj imetniki priznanih ali verjetno izkazanih zavarovanih terjatev, katerih višina presega polovico vsote vseh priznanih ali verjetno izkazanih zavarovanih terjatev.

(6) Ne glede na prvi odstavek 372. člena ZGD-1 mora v primeru iz drugega odstavka 199.d člena tega zakona upniški odbor s sklepom iz drugega odstavka tega člena ali ločitveni upniki s sklepom iz petega odstavka tega člena odločiti tudi o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.

(7) Za postopek spremembe osnovnega kapitala iz drugega, petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 190. člen, 191. člen, tretji odstavek 192. člena in 193. do 199. člen tega zakona.

(8) Pri smiselni uporabi pravil iz sedmega odstavka tega člena se besedilo »insolventni dolžnik« ali »skupščina insolventnega dolžnika« nadomesti z besedilom »upniški odbor« oziroma »ločitveni upniki«.

(9) Če sta sklep iz drugega odstavka tega člena sprejela tako insolventni dolžnik kot upniški odbor oziroma ločitveni upniki, se postopek povečanja osnovnega kapitala izvede na podlagi sklepa, ki ga je sprejel upniški odbor oziroma ločitveni upniki.

199.c člen
(prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo:

1.     če je insolventni dolžnik sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz tretjega odstavka 186. člena tega zakona ali z novimi stvarnimi vložki iz prvega odstavka 191. člena tega zakona, ali

2.     če je poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona, ali

3.     če je upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka 199.b člena tega zakona, ali

4.     če so ločitveni upniki sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz petega odstavka 199.b člena tega zakona.

(2) Vsak upnik ali oseba iz petega odstavka 199.a člena tega zakona, ki je vpisala in vplačala nove delnice z novimi denarnimi vložki po 199.a členu tega zakona, ali upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice s prenosom svojih terjatev po 199.b členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vplačnik novih delnic), lahko do poteka roka za vpis in vplačilo novih delnic iz drugega odstavka 193. člena tega zakona zahteva, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika.

(3) Sodišče mora v 15 dneh po prejemu zahteve iz drugega odstavka tega člena izdati sklep, s katerim odloči, da se upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika prenese na vplačnika novih delnic.

(4) Če zahtevo iz drugega odstavka tega člena vloži več vplačnikov novih delnic in se ti sporazumejo o skupnem vodenju poslov, sodišče upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika prenese na vse vplačnike.

(5) Če zahtevo iz drugega odstavka tega člena vloži več vplačnikov novih delnic in se ti ne sporazumejo o skupnem vodenju poslov, sodišče prenese upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika na tistega med njimi, ki pristane, da insolventnemu dolžniku odobri posojilo za financiranje tekočih poslov v času trajanja prisilne poravnave in se hkrati za primer, če bo nad insolventnim dolžnikom začet stečajni postopek, odpove pravici zahtevati povrnitev posojila po pravilih o stroških stečajnega postopka iz drugega odstavka 289. člena tega zakona.

(6) Če je na odobritev posojila pod pogoji iz petega odstavka tega člena pristalo več vplačnikov, ali če nihče med njimi ni pristal na odobritev takega posojila, sodišče prenese upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika na tistega med njimi, ki je vplačal najvišji denarni vložek. Če nihče med njimi ni vplačal denarnega vložka, sodišče prenese upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika na tistega med njimi, ki je kot stvarni vložek prenesel najvišji skupni znesek terjatev. Pri izračunu po prejšnjem stavku se nominalni znesek terjatve, ki je predmet stvarnega vložka, pomnoži s količnikom iz 1. točke drugega odstavka 201. člena tega zakona.

(7) Pritožbo proti sklepu iz tretjega odstavka tega člena lahko vloži samo vplačnik novih delnic, ki je vložil zahtevo iz drugega odstavka tega člena.

(8) Z izdajo sklepa iz tretjega odstavka tega člena, vplačnik, na katerega je sodišče preneslo upravičenje za vodenje, pridobi upravičenje odpoklicati ali razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva in organa nadzora insolventnega dolžnika, ne da bi za to odločitev potreboval soglasje sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena tega zakona.

(9) Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena morata poslovodstvo in organ nadzora dolžnika v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave objaviti sklic skupščine, ki naj odloči o potrditvi mandata sedanjim ali odpoklicu sedanjih in imenovanju novih članov organov vodenja in nadzora družbe, o imenovanju katerih je pristojna odločati skupščina dolžnika, za dan, ki ne sme biti pozneje kot en mesec po objavi sklica skupščine. Ne glede na prvi odstavek 275. člena ZGD-1 je za sprejetje sklepa iz prejšnjega stavka potreba večina oddanih glasov delničarjev.

(10) Če poslovodstvo in organ nadzora dolžnika v roku iz devetega odstavka tega člena ne objavita sklica skupščine, lahko skupščino skliče vsak vplačnik novih delnic.

(11) Ne glede na drugi odstavek tega člena vplačnik novih delnic nima pravice zahtevati, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.

199.d člen
(posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)

(1) Pravila, določena v tem členu se uporabljajo:

1.     če je insolventni dolžnik sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz tretjega odstavka 186. člena tega zakona ali z novimi stvarnimi vložki iz prvega odstavka 191. člena tega zakona ali

2.     če je poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona ali

3.     če je upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka 199.b člena tega zakona ali

4.     če so ločitveni upniki sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz petega odstavka 199.b člena tega zakona.

(2) Sklep iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi odločitev, da se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala izvede poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala v naslednjih primerih:

1.     če dolžnik v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona izkazuje preneseno čisto izgubo oziroma čisto izgubo poslovnega obdobja (v nadaljnjem besedilu: nepokrita izguba) in če morebitni preneseni čisti dobiček oziroma čisti dobiček poslovnega obdobja (v nadaljnjem besedilu: morebitni čisti dobiček) in rezerve, ki jih je po 64. členu ZGD-1 dovoljeno uporabiti za pokrivanje izgube, izkazane v teh izkazih (v nadaljnjem besedilu: razpoložljive rezerve), ne zadoščajo za pokritje celotne nepokrite izgube, oziroma

2.     če je vrednost sredstev insolventnega dolžnika, izkazana v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, večja od likvidacijske vrednosti sredstev iz 7. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

(3) Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala iz drugega odstavka tega člena se izvede za naslednje zneske in na naslednji način:

1.     v primeru iz 1. točke drugega odstavka tega člena:

–  tako, da se nepokrita izguba pokrije v breme morebitnega čistega dobička in razpoložljivih rezerv ter do višine zneska teh sestavin kapitala in

–  da se osnovni kapital zmanjša za pokrivanje nepokrite izgube za znesek, ki je enak preostalemu znesku te izgube, ki je ni mogoče pokriti po prvi alineji te točke, oziroma

2.     v primeru iz 2. točke drugega odstavka tega člena:

–  tako, da se osnovni kapital zmanjša za znesek, ki je enak razliki med vrednostjo sredstev insolventnega dolžnika, izkazano v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in likvidacijsko vrednostjo sredstev iz 7. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ter

–  se znesek v višini te razlike prenese v kapitalske rezerve.

(4) Če se zaradi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala iz tretjega odstavka tega člena dotedanji osnovni kapital zmanjša na 0, se poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z razveljavitvijo dotedanjih delnic, na katere je bil razdeljen ta osnovni kapital.

200. člen
(odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)

(1) O sprejetju prisilne poravnave odločajo upniki z glasovanjem.

(2) Vsak upnik, katerega terjatev do insolventnega dolžnika je v postopku prisilne poravnave priznana ali verjetno izkazana, ima pravico glasovati o prisilni poravnavi, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno.

(3) Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede:

1.     zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, in

2.     prednostne terjatve.

(4) Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.

(5) Ne glede na 1. točko tretjega odstavka tega člena ima upnik pravico glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, če je z dolžnikom sklenil dogovor, po katerem se dospelost te terjatve odloži v skladu s potrebami izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika. Dogovor je lahko sklenjen pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če je potrjena prisilna poravnava pozneje razveljavljena.

(6) Upnik uveljavi glasovalno pravico glede terjatve iz petega odstavka tega člena tako, da glasovnici o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave priloži:

1.     dogovor iz petega odstavka tega člena in

2.     poročilo pooblaščenega ocenjevalca podjetij, s pozitivnim mnenjem, da je odložitev dospelosti zavarovane terjatve v skladu s potrebami izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja.

201. člen
(izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

(1) Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave se upošteva znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena tega zakona, pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni poravnavi (v nadaljnjem besedilu: ponderiran znesek terjatve).

(2) Količnik za glasovanje o prisilni poravnavi je:

1.     pri terjatvi, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona:

–  če je predmet prenosa zavarovana terjatev: 3,

–  če je predmet prenosa navadna terjatev: 2,

–  če je predmet prenosa podrejena terjatev: 0,25,

2.     pri terjatvi, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, če je upnik hkrati v postopku povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena tega zakona vpisal in vplačal nove delnice za skupno emisijsko ceno, ki je večja od 10 odstotkov zneska terjatve, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika:

–  če je predmet prenosa zavarovana terjatev: 5,

–  če je predmet prenosa navadna terjatev: 4,

3.     pri zavarovani terjatvi iz petega odstavka 200. člena tega zakona: 0,75,

4.     pri navadni terjatvi, povezani z odložnim pogojem: 0,5,

5.     pri drugi navadni terjatvi, razen terjatvi iz 1.,2. In 4. točke tega odstavka: 1,

6.     pri drugi podrejeni terjatvi, razen terjatvi iz 1. in 2. točke tega odstavka: 0,5.

(3) Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave je vsota ponderiranih zneskov vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnikov v postopku prisilne poravnave.

(4) Pri izračunu deleža glasovalnih pravic glede nezavarovanega dela zavarovane terjatve iz petega odstavka 20. člena tega zakona se od zneska priznane ali verjetno izkazane terjatve iz 73. člena tega zakona odšteje vrednost zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

202. člen
(poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

Poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave, mora vsebovati:

1.     poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave tako, da v enem mesecu po objavi poziva sodišču oddajo svoje glasovnice v dveh izvodih s podatki o naslovu sodišča, na katero je treba poslati glasovnice,

2.     vsebino glasovnice s sestavinami, določenimi v 204. členu tega zakona,

3.     rok za oddajo glasovnic o sprejetju prisilne poravnave,

4.     opozorilo upnikom, da bo sodišče upoštevalo samo tiste glasovnice, ki jih bo prejelo v enem mesecu po objavi poziva.

203. člen
(objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

Sodišče mora objaviti poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave:

1.     hkrati z objavo poziva za vpis in vplačilo novih delnic po 194. členu tega zakona v naslednjih primerih:

–  če je skupščina insolventnega dolžnika v skladu z drugim odstavkom 192. člena tega zakona sprejela sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ali

–  če je poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona ali

–  če je upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka 199.b člena tega zakona,

2.     če je dolžnik spremenil načrt finančnega prestrukturiranja in je odločitev sodišča o spremembi načrta finančnega prestrukturiranja postala pravnomočna po objavi sklepa o preizkusu terjatev: v treh delovnih dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerim je sodišče odločilo o spremembi načrta finančnega prestrukturiranja,

3.     v drugih primerih: hkrati z objavo sklepa o preizkusu terjatev po 2. točki četrtega odstavka 69. člena tega zakona.

204. člen
(glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

Glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave mora vsebovati:

1.     identifikacijske podatke o upniku,

2.     sodišče in opravilno številko zadeve, pod katero sodišče vodi postopek prisilne poravnave,

3.     identifikacijske podatke o dolžniku,

4.     upnikovo izjavo, ali glasuje za sprejetje prisilne poravnave ali proti njemu.

205. člen
(večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)

Prisilna poravnava je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj enaki 6/10 zneska osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona.

206. člen
(poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)

(1) Pri presoji izida glasovanja o sprejetju prisilne poravnave se upoštevajo glasovnice, ki jih je sodišče prejelo do poteka enega meseca od objave poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave.

(2) Če upnik do poteka roka iz prvega odstavka tega člena sodišču ne predloži svoje glasovnice, velja, da je glasoval proti sprejetju prisilne poravnave.

(3) Upravitelj mora v osmih dneh po poteku roka iz prvega odstavka tega člena sodišču predložiti poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave), če ni v 207. členu tega zakona drugače določeno.

(4) Poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave mora upravitelj pripraviti na podlagi podatkov o priznanih in verjetno izkazanih terjatvah, ki so vključeni v končni seznam preizkušenih terjatev.

(5) Poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave mora vsebovati:

1.     za vsako priznano ali verjetno izkazano terjatev:

–  podatke iz 1. do 4. točke četrtega odstavka 61. člena,

–  količnik za glasovanje o prisilni poravnavi iz drugega odstavka 201. člena tega zakona,

–  ponderirani znesek terjatve in

–  podatek, ali je upnik glasoval za sprejetje prisilne poravnave ali proti njemu,

2.     znesek osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona,

3.     vsoto ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave, in njihov delež v znesku osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona.

207. člen
(posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je bila proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba, o kateri do poteka roka iz prvega odstavka 206. člena še ni odločeno.

(2) Če se s pritožbo iz prvega odstavka tega člena sklep o preizkusu terjatev izpodbija glede terjatve, katere upoštevanje ali neupoštevanje bi lahko vplivalo na izid glasovanja o sprejetju prisilne poravnave, sodišče upravitelju naloži, da odloži izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave do odločitve o pritožbi.

(3) Sodišče mora upravitelja obvestiti o odločbi, s katero je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi iz prvega odstavka tega člena, naslednji delovni dan po njenem prejemu.

(4) Če sodišče druge stopnje zavrže ali zavrne pritožbo iz prvega odstavka tega člena, mora upravitelj pripraviti poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz tretjega odstavka tega člena.

(5) Če sodišče druge stopnje spremeni sklep o preizkusu terjatev, mora upravitelj v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz tretjega odstavka tega člena:

1.     popraviti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča druge stopnje in

2.     na podlagi popravljenega seznama iz 1. točke tega odstavka pripraviti poročilo o izidu glasovanja.

(6) Če sodišče druge stopnje razveljavi sklep o preizkusu terjatev, mora sodišče z istim sklepom odločiti o preizkusu terjatev v delu, v katerem je bil prejšnji sklep o preizkusu terjatev razveljavljen, in o izidu glasovanja o prisilni poravnavi po 208. ali 209. členu tega zakona.

(7) Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu sklepa sodišča druge stopnje iz šestega odstavka tega člena ponovno sprejeti sklep o preizkusu terjatev v delu, v katerem je bil prejšnji sklep o preizkusu terjatev razveljavljen, in o tem obvestiti upravitelja.

(8) Upravitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz sedmega odstavka tega člena:

1.     popraviti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča in

2.     na podlagi popravljenega seznama iz 1. točke tega odstavka pripraviti poročilo o izidu glasovanja.

208. člen
(odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)

(1) Če večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave, ni dosežena, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

(2) Sodišče mora sklep iz prvega odstavka tega člena izdati in objaviti naslednji delovni dan po prejemu poročila upravitelja o izidu prisilne poravnave.

209. člen
(sklep o potrditvi prisilne poravnave)

(1) Sodišče izda sklep, s katerim potrdi prisilno poravnavo (v nadaljnjem besedilu: sklep o potrditvi prisilne poravnave):

1.     če je dosežena večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave,

2.     če ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave ni bil vložen ali je bil zavržen ali zavrnjen,

3.     če je predmet prisilne poravnave alternativna ponudba iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali iz drugega odstavka 144. člena tega zakona, če je bil postopek vpisa in vplačila novih delnic uspešen, in

4.     če je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij dal mnenje s pridržkom iz petega odstavka 146. člena tega zakona, tudi: če je izdalo sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni dodatni pogoji za uspešno finančno prestrukturiranje iz šestega odstavka 185.a člena tega zakona.

(2) Sodišče mora sklep o potrditvi prisilne poravnave izdati in objaviti v treh delovnih dneh po prejemu poročila upravitelja o izidu prisilne poravnave, če ni v tretjem do šestem odstavku tega člena drugače določeno.

(3) Če je proti sklepu, s katerim je sodišče zavrglo ali zavrnilo ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, vložena pritožba, o kateri do poteka roka iz drugega odstavka tega člena še ni odločeno, sodišče odloži izdajo sklepa o potrditvi prisilne poravnave do odločitve o tej pritožbi.

(4) Če sodišče druge stopnje zavrže ali zavrne pritožbo iz tretjega odstavka tega člena, mora sodišče izdati in objaviti sklep o potrditvi prisilne poravnave naslednji delovni dan po prejemu sklepa sodišča druge stopnje.

(5) Če sodišče druge stopnje spremeni sklep iz tretjega odstavka tega člena tako, da odloči po prvem ali tretjem odstavku 179. člena tega zakona, sodišče ne odloči o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.

(6) Če je bil vložen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, o katerem do poteka roka iz drugega odstavka tega člena sodišče še ni odločilo, glede na vsebino svoje odločitve o ugovoru:

1.     če ugovor zavrže ali zavrne: z istim sklepom odloči o potrditvi prisilne poravnave,

2.     če o ugovoru odloči po prvem ali tretjem odstavku 179. člena tega zakona: ne odloči o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.

210. člen
(vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)

(1) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave:

1.     odloči, da se potrdi prisilna poravnava,

2.     ugotovi vsebino potrjene poravnave tako, da navede:

–  delež plačila terjatev upnikov,

–  roke za njihovo plačilo in

–  obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo,

3.     odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku prisilne poravnave, in

4.     naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

(2) Če je v postopku prisilne poravnave druga oseba kot porok prevzela obveznost plačila dolžnikovih obveznosti v skladu s prisilno poravnavo, mora izrek sklepa o potrditvi prisilne poravnave vsebovati tudi:

1.     identifikacijske podatke o poroku in

2.     ugotovitev, da je porok solidarno z dolžnikom odgovoren za izpolnitev obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave.

(3) V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave sodišče svoje odločitve iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, iz drugega odstavka 211. člena tega zakona, ki je sestavni del izreka tega sklepa.

211. člen
(terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)

(1) Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če:

1.     ima značilnosti navadne terjatve,

2.     je priznana v tem postopku in

3.     je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona.

(2) Če je dosežena večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave, mora upravitelj pripraviti seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, in ga predložiti sodišču hkrati s svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.

(3) Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, mora upravitelj pripraviti na podlagi:

1.     končnega seznama preizkušenih terjatev in

2.     če je predmet prisilne poravnave alternativna ponudba iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudba iz drugega odstavka 144. člena tega zakona: tudi svojega poročila o vpisu in vplačilu novih delnic.

(4) Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, mora za vsako terjatev iz prvega odstavka tega člena vsebovati:

1.     podatke iz 1. do 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona z vsebino iz končnega seznama preizkušenih terjatev in

2.     zmanjšani znesek te terjatve, ki se izračuna tako, da se znesek terjatve iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona pomnoži z deležem plačila, določenim v potrjeni prisilni poravnavi.

(5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za nezavarovani del zavarovane terjatve iz petega odstavka 20. člena tega zakona.

221.h člen
(uporaba oddelka 4.8)

(1) Pravila, določena v oddelku 4.8 tega zakona, se uporabljajo za postopek prisilne poravnave nad pravno osebo:

1.     ki ima položaj kapitalske družbe in

2.     ki se po 55. členu ZGD-1 razvršča med majhne, srednje ali velike družbe.

(2) Za imenovanje upravitelja se ne uporablja tretji odstavek 116. člena tega zakona. Za upravitelja lahko imenuje sodišče vsako osebo:

1.     ki izpolnjuje pogoje iz 115. člena in četrtega odstavka 116. člena tega zakona in

2.     ki ima po presoji sodišča znanje in izkušnje, potrebne za opravljanje pristojnosti in nalog upravitelja ob upoštevanju značilnosti dolžnika, nad katerim se vodi postopek.

(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka 140. člena tega zakona obstaja ovira za vodenje postopka prisilne poravnave, če je predlog za prisilno poravnavo vložen, preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.

(4) V seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona morajo biti ločeno izkazani podatki o navadnih poslovnih terjatvah in navadnih finančnih terjatvah.

(5) Sodišče mora sklep o začetku postopka prisilne poravnave vročiti strankam predhodnega postopka v skladu s prvim odstavkom 123. člena tega zakona in Banki Slovenije.

(6) Upniški odbor lahko imenuje pooblaščenca upnikov. Pooblaščenec upnikov je upravičen:

1.     spremljati vodenje tekočih poslov dolžnika in izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja,

2.     od poslovodstva dolžnika zahtevati vse informacije, poročila in dokumentacijo, ki je pomembna za odločitev upnikov o sprejetju prisilne poravnave.

(7) Zahtevo za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja lahko vloži tudi upniški odbor. Če upniški odbor sprejme sklep, da bo pripravil spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja, se smiselno uporabljajo tretji do šesti odstavek 221.l člena tega zakona.

(8) Za spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga sprejme upniški odbor, se smiselno uporabljajo 181. člen, prvi odstavek, 1. in 2. točka tretjega odstavka, četrti, peti in šesti odstavek 182. člena, 183. člen, 184. člen in 185. člen tega zakona.

(9) Če spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga sprejme upniški odbor, vključuje spremembo osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, je treba zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja priložiti tudi:

1.     zapisnik upniškega odbora, na katerem je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, če ta zapisnik ni bil že prej predložen sodišču, in

2.     poziv za vpis in vplačilo novih delnic.

(10) Če v roku iz drugega odstavka 182. člena tega zakona vložita zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnik in upniški odbor in sta obe zahtevi popolni oziroma pravilno dopolnjeni v skladu s sklepom sodišča o dopolnitvi nepopolne zahteve, sodišče:

1.     dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja na podlagi zahteve upniškega odbora in

2.     zavrne zahtevo dolžnika za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja.

(11) Če v roku iz drugega odstavka 182. člena dolžnik vloži zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, upniški odbor pa vloži zahtevo za podaljšanje roka za vložitev zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, veljajo ta pravila:

1.     sodišče s sklepom, s katerim upniškemu odboru podaljša rok za vložitev zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, prekine odločanje o dolžnikovi zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja. Če je dolžnikova zahteva nepopolna, s tem sklepom odloči tudi o dopolnitvi te zahteve v skladu s 183. členom tega zakona;

2.     če upniški odbor v podaljšanem roku ne vloži zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja ali če vloži nepopolno zahtevo in je ne dopolni v skladu s sklepom sodišča o dopolnitvi, sodišče odloči o dolžnikovi zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja;

3.     če upniški odbor v podaljšanem roku vloži zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, sodišče odloči o zahtevi dolžnika in upniškega odbora za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja po desetem odstavku tega člena.

221.i člen
(prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)

(1) Upniški odbor in upniki, na predlog katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave po 221.j členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu tega člena: upniki), lahko zahtevajo, da jih sodišče pooblasti za vodenje poslov dolžnika:

1.     če je vsota dolžnikovih obveznosti, izkazana v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, enaka ali večja od likvidacijske vrednosti sredstev iz 7. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ali

2.     če poslovodstvo dolžnika krši obveznosti iz 151. člena, iz oddelka 4.4.1 ali iz 221.l člena tega zakona.

(2) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloči sodišče zunaj naroka na podlagi:

1.     mnenja upravitelja in

2.     če so zahtevo vložili upniki, tudi mnenja upniškega odbora.

(3) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora sodišče odločiti v osmih dneh po prejemu mnenja upravitelja in upniškega odbora.

(4) Če zahtevo iz prvega odstavka tega člena vloži upniški odbor in upniki, sodišče podeli pooblastilo za vodenje poslov dolžnika upnikom.

(5) Z izdajo sklepa, s katerim sodišče upravičenje za vodenje poslov dolžnika prenese na upniški odbor oziroma upnike, pridobijo upniški odbor oziroma upniki upravičenje odpoklicati in razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva in organa nadzora dolžnika, ne da bi za to odločitev potrebovali soglasje sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena tega zakona.

(6) Proti sklepu iz petega odstavka tega člena ni pritožbe.

(7) Pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče zavrže ali zavrne zahtevo iz prvega odstavka tega člena, lahko vložijo samo vlagatelji zahteve.

(8) Če sodišče izda sklep iz petega odstavka tega člena, ne preneha pravica dolžnika vložiti naknadni predlog prisilne poravnave iz tretjega odstavka 221.k člena tega zakona.

(9) Če sodišče izda sklep iz petega odstavka tega člena in če je bil vložen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave iz 5. točke 172. člena tega zakona zaradi kršitev, ki jih je storilo poslovodstvo dolžnika, ki mu je prenehalo pooblastilo za zastopanje dolžnika na podlagi odpoklica oziroma razrešitve v skladu s petim odstavkom tega člena, sodišče ne glede na tretji odstavek 179. člena tega zakona zavrne ta ugovor:

1.     če je razlog za ugovor ta, da je dolžnik opravil posel dolžnika iz tretjega odstavka 151. člena tega zakona, ne da bi za ta posel pridobil soglasje sodišča, in so izpolnjeni pogoji za izdajo takega soglasja sodišča ali

2.     če je razlog za ugovor kršitev dolžnikovih obveznosti iz pododdelka 4.4.1 tega zakona.

(10) Upravičenje za vodenje poslov, podeljeno upniškemu odboru oziroma upnikom s sklepom iz petega odstavka tega člena preneha, če sodišče s sklepom iz osmega odstavka 199.c člena tega zakona podeli to pooblastilo vplačniku novih delnic.

221.j člen
(upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Ne glede na drugi odstavek 139. člena tega zakona so začetek postopka prisilne poravnave upravičeni predlagati tudi upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika.

(2) Za predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki ga vložijo upniki (v nadaljnjem besedilu: upniški predlog), se smiselno uporabljajo prvi odstavek, 5. točka drugega odstavka ter tretji, četrti in peti odstavek 141. člena tega zakona.

(3) Upniškemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je treba priložiti:

1.     izjave upnikov, ki so vložili upniški predlog (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji), da soglašajo z začetkom postopka prisilne poravnave, na katerih je podpis notarsko overjen,

2.     za vsakega predlagatelja poročilo revizorja, s katerim revizor z mnenjem brez pridržka ugotovi:

–  skupni znesek finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika,

–  skupni znesek predlagateljevih finančnih terjatev do dolžnika po stanju na dan, ki je enak presečnemu dnevu zadnjega javno objavljenega letnega poročila dolžnika,

–  delež, ki ga predstavlja znesek iz druge alineje te točke v skupnem znesku iz prve alineje te točke.

(4) Za nepopoln upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave se smiselno uporabljajo prvi do tretji odstavek 147. člena tega zakona. Če predlagatelji v roku iz prvega odstavka 147. člena tega zakona ne dopolnijo nepopolnega predloga, sodišče zavrže upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.

(5) Če predlagatelji umaknejo upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.

(6) Če predlagatelji v predlogu za začetek postopka prisilne poravnave predlagajo imenovanje upravitelja, se za imenovanje upravitelja ob uvedbi postopka prisilne poravnave ne uporablja 2. točka drugega odstavka 221.h člena tega zakona, in sodišče za upravitelja imenuje osebo, ki jo predlagajo predlagatelji.

(7) Za pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave se smiselno uporablja pododdelek 4.2.2 tega zakona.

(8) Za odločanje o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek prisilne poravnave se smiselno uporabljajo 153. do 155. člen tega zakona.

(9) Če predlagatelji v roku iz tretjega odstavka 153. člena tega zakona v zvezi z osmim odstavkom tega člena ne založijo predujma za kritje stroškov prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.

(10) Proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave, izdanem na podlagi upniškega predloga, dolžnik nima pravice do pritožbe. Izpodbija ga lahko z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave zaradi razloga iz 1. točke 172. člena tega zakona.

221.k člen
(naknadni predlog prisilne poravnave)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sodišče začelo postopek prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek postopka.

(2) Predlagatelji morajo v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave vložiti predlog prisilne poravnave, vključen v njihov načrt finančnega prestrukturiranja.

(3) Predlog prisilne poravnave lahko v roku iz drugega odstavka tega člena vloži tudi dolžnik.

(4) Predlogu prisilne poravnave, ki ga vložijo predlagatelji po drugem odstavku tega člena oziroma dolžnik po tretjem odstavku tega člena (v nadaljnjem besedilu: naknadni predlog prisilne poravnave), je treba priložiti:

1.     listine iz 1. do 4. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona,

2.     v primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona tudi poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev in listine iz 1. točke tretjega odstavka 185.a člena tega zakona,

3.     če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave, ki so ga vložili predlagatelji, vključuje spremembo osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, tudi:

–  zapisnik upniškega odbora, na katerem je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, če ta zapisnik ni bil že predložen sodišču, in

–  poziv za vpis in vplačilo novih delnic,

4.     če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave, ki ga je vložil dolžnik, vključuje alternativno ponudbo iz 144. člena tega zakona ali povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz tretjega odstavka 186. člena tega zakona, tudi:

–  zapisnik skupščine dolžnika, na kateri je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja in skladno s 191. členom tega zakona, in

–  poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic z vsebino iz 193. člena tega zakona.

(5) Za poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, priloženo naknadnemu predlogu prisilne poravnave, veljajo ta posebna pravila:

1.     ne glede na 4. točko drugega odstavka 141. člena tega zakona, mora biti mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij pritrdilno,

2.     v primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati in dati mnenje tudi o izpolnitvi dodatnih pogojev v skladu z 2. točko tretjega odstavka 185.a člena tega zakona.

(6) Za podaljšanje roka iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo četrti do šesti odstavek 182. člena tega zakona.

(7) Za postopek z nepopolnim ali prepoznim naknadnim predlogom se smiselno uporabljajo 183. člen ter tretji, peti in šesti odstavek 184. člena tega zakona.

(8) Načrta finančnega prestrukturiranja, ki je predmet naknadnega predloga prisilne poravnave, ni dovoljeno spremeniti.

(9) Sodišče izda sklep, s katerim ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek:

1.     če niti predlagatelji niti dolžnik do poteka roka iz drugega odstavka tega člena ne vloži naknadnega predloga prisilne poravnave ali

2.     če v roku iz prvega odstavka 183. člena tega zakona v zvezi s šestim odstavkom tega člena niti predlagatelji niti dolžnik ne dopolni nepopolnega naknadnega predloga prisilne poravnave, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi.

(10) Sodišče izda sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave:

1.     če je bil naknadni predlog prisilne poravnave vložen v roku iz drugega odstavka tega člena,

2.     če so mu priložene priloge iz četrtega odstavka tega člena,

3.     če je vsebina predloga prisilne poravnave glede na ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki jih vključuje, v skladu s 143. in 144. členom oziroma s prvim odstavkom 221.m člena oziroma s prvim odstavkom 221.n člena oziroma z 221.o členom tega zakona, in

4.     če je vsebina preostalih prilog v skladu s 142., 145. in 146. členom tega zakona v zvezi s petim odstavkom tega člena in četrtim odstavkom 221.h člena tega zakona.

(11) Izrek sklepa iz desetega odstavka tega člena mora vsebovati:

1.     podatke o vlagatelju naknadnega predloga prisilne poravnave, glede katerega so izpolnjeni pogoji za glasovanje, in datumu njegove vložitve,

2.     če je predmet naknadnega predloga prisilne poravnave po prvem odstavku 221.m člena tega zakona omejen na zmanjšanje oziroma odložitev zapadlosti navadnih finančnih terjatev, tudi ugotovitev sodišča, da je naknadni predlog prisilne poravnave naslovljen samo na upnike, ki so imetniki navadnih finančnih terjatev, in da prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala na navadne poslovne terjatve,

3.     če je predmet naknadnega predloga prisilne poravnave prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena tega zakona, tudi ugotovitev sodišča, da je naknadni predlog prisilne poravnave naslovljen tudi na upnike, ki so imetniki zavarovanih terjatev.

(12) Sodišče mora sklep iz devetega ali desetega odstavka tega člena izdati v osmih dneh. Ta rok teče:

1.     če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 183. člena tega zakona v zvezi s šestim odstavkom tega člena,

2.     v drugih primerih: od prejema naknadnega predloga prisilne poravnave.

(13) Če sodišče izda sklep iz desetega odstavka tega člena, mora naslednji delovni dan po izdaji sklepa objaviti ta sklep in listine iz četrtega odstavka tega člena.

(14) Če vložijo popoln in pravočasen naknadni predlog prisilne poravnave dolžnik in predlagatelji, se izvede glasovanje o sprejetju prisilne poravnave na podlagi naknadnega predloga prisilne poravnave, ki so ga vložili predlagatelji. O tem odloči sodišče s sklepom iz desetega odstavka tega člena.

221.l člen
(dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sodišče začelo postopek prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek postopka.

(2) Poslovodstvo dolžnika mora v enem mesecu po začetku postopka prisilne poravnave pripraviti osnutek poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona po stanju na zadnji dan koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ga predložiti predlagateljem.

(3) Poslovodstvo dolžnika mora predlagateljem dati vse informacije, poročila in dokumentacijo, potrebno za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja.

(4) Predlagatelji imajo pravico v imenu dolžnika skleniti:

1.     pogodbe z ustrezno usposobljenimi pravnimi oziroma finančnimi svetovalci o pravnih in finančnih storitvah, potrebnih za pripravo poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, načrta finančnega prestrukturiranja, in drugih listin, ki jih je treba priložiti naknadnemu predlogu prisilne poravnave,

2.     pogodbo z revizorjem o revidiranju poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz četrtega odstavka 142. člena tega zakona, in

3.     pogodbo s pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti o storitvah pregleda načrta finančnega prestrukturiranja iz 146. člena tega zakona.

(5) Plačilo nadomestila za storitve iz četrtega odstavka tega člena velja za plačilo, ki je v skladu s prvim odstavkom 151. člena tega zakona, in je to nadomestilo dovoljeno plačati v breme dolžnikovega transakcijskega računa.

(6) Poslovodstvo dolžnika mora zagotoviti pravočasno plačilo nadomestil za storitve iz četrtega odstavka tega člena njihovim izvajalcem na podlagi računa izvajalcev, ki ga potrdijo predlagatelji. O vsakem plačilu mora obvestiti predlagatelje.

221.m člen
(predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)

(1) Predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, lahko namesto ponudbe za zmanjšanje vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo iz prvega odstavka 143. člena tega zakona vsebuje ponudbo samo za zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo.

(2) Dolžnik lahko predlaga prisilno poravnavo z vsebino iz prvega odstavka tega člena samo, če s tem soglašajo upniki, ki so skupno imetniki več kot 50 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika.

(3) Če dolžnik predlaga prisilno poravnavo z vsebino iz prvega odstavka tega člena, mora predlogu za začetek postopka prisilne poravnave oziroma predlogu za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja oziroma naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo priložiti tudi notarsko overjene izjave upnikov, ki so skupno imetniki več kot 50 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, da soglašajo s takim predlogom prisilne poravnave.

(4) Če je predlog prisilne poravnave omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, se pravila o navadnih terjatvah, določena v oddelku 4.3 ter pododdelkih 4.4.4 in 4.4.5, uporabljajo samo za navadne finančne terjatve.

(5) Če je predlog prisilne poravnave omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, sodišče dovoli začetek postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika in nadaljevanje postopkov izvršbe in zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev, ki so bili prekinjeni po prvem odstavku 132. člena tega zakona.

(6) O dovolitvi oziroma nadaljevanju postopkov izvršbe ali zavarovanja iz petega odstavka tega člena sodišče odloči:

1.     če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave: s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave,

2.     če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, ni vseboval predloga prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena in je tak predlog vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen zahtevi za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja: s sklepom, s katerim dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja,

3.     če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena, vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave: s sklepom, s katerim ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o tem naknadnem predlogu prisilne poravnave.

(7) Z objavo sklepa iz šestega odstavka tega člena prenehajo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave iz 131. in 132. člena tega zakona za navadne poslovne terjatve in izvršilno sodišče nadaljuje prekinjene postopke izvršbe in zavarovanja za uveljavitev teh terjatev.

(8) Če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, in če upniški odbor predlaga spremembo načrta finančnega prestrukturiranja tako, da je predmet predloga prisilne poravnave zmanjšanje vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, sodišče s sklepom, s katerim odloči o dovolitvi te spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, odloči tudi, da za navadne poslovne terjatve nastanejo pravne posledice iz 131. in 132. člena tega zakona.

(9) Z objavo sklepa iz osmega odstavka tega člena se prekine postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti dolžniku za uveljavitev navadne poslovne terjatve do objave tega sklepa. Za nadaljevanje tega postopka se uporablja 216. člen tega zakona.

(10) Sodišče mora hkrati z objavo sklepa iz osmega odstavka tega člena objaviti oklic upnikom, ki so imetniki navadnih poslovnih terjatev, da svoje terjatve prijavijo v postopku prisilne poravnave. Za ta oklic se smiselno uporabljajo 4. in 5. točka drugega odstavka 155. člena in 1. točka tretjega odstavka 221.p člena tega zakona.

(11) V primeru iz osmega odstavka tega člena teče enomesečni rok za prijavo navadnih poslovnih terjatev iz prvega odstavka 59. člena tega zakona od objave oklica iz desetega odstavka tega člena.

221.n člen
(predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

(1) Če je treba za zagotovitev dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika poleg prestrukturiranja navadnih finančnih terjatev po prvem odstavku 221.m člena tega zakona ali vseh navadnih terjatev po prvem odstavku 143. člena tega zakona prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, lahko predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, vsebuje tudi ponudbo upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, za prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Za predlog prisilne poravnave, ki vsebuje ponudbo za prestrukturiranje zavarovanih terjatev, veljajo ta pravila:

1.     s predlogom je dovoljeno ponuditi prestrukturiranje zavarovanih terjatev z odložitvijo dospelosti teh terjatev oziroma znižanjem obrestnih mer, po katerih se od začetka postopka prisilne poravnave obrestuje glavnica zavarovane terjatve;

2.     predmet predloga je lahko poleg prestrukturiranja iz 1. točke tega odstavka tudi preoblikovanje ločitvenih pravic, s katerimi so zavarovane te terjatve, v skupne ločitvene pravice v korist vseh imetnikov zavarovanih terjatev kot skupnosti.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se o sprejetju prisilne poravnave glasuje v dveh razredih:

1.     v razredu nezavarovanih upnikov glasujejo upniki glede nezavarovanih terjatev, za katere učinkuje prisilna poravnava, in je v tem razredu prisilna poravnava sprejeta, če je dosežena večina iz 205. člena tega zakona;

2.     v razredu ločitvenih upnikov glasujejo upniki glede zavarovanih terjatev po naslednjih pravilih:

–  za glasovanje v razredu ločitvenih upnikov se smiselno uporablja prvi odstavek, druga alineja 1. točke ter 4. in 5. točka drugega odstavka ter tretji odstavek 201. člena tega zakona;

–  kot zavarovana terjatev se pri glasovanju upošteva priznani ali verjetno izkazani znesek te terjatve iz 73. člena tega zakona, vendar največ do višine vrednosti zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona;

–  v tem razredu je prisilna poravnava sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj 3/4 osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona;

3.     prisilna poravnava je sprejeta, če je sprejeta v obeh razredih;

4.     če je predmet prisilne poravnave tudi prestrukturiranje iz 2. točke prvega odstavka tega člena, veljajo ta posebna pravila:

–  prisilna poravnava s prestrukturiranjem iz 2. točke prvega odstavka tega člena je sprejeta v razredu ločitvenih upnikov, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj 85/100 osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona;

–  če ni dosežena večina iz prve alineje te točke in je dosežena večina iz 1. točke in tretje alineje 2. točke tega odstavka, velja, da je sprejeta prisilna poravnava glede preostalih načinov prestrukturiranja, razen prestrukturiranja iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se poleg upniškega odbora iz 76. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu tega odstavka: upniški odbor nezavarovanih upnikov) oblikuje upniški odbor ločitvenih upnikov, za katerega veljajo naslednja pravila:

1.     za upniški odbor ločitvenih upnikov se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o upniškem odboru nezavarovanih upnikov, če ni v 2. do 6. točki tega odstavka drugače določeno;

2.     člani upniškega odbora ločitvenih upnikov so vsi ločitveni upniki, razen tistih, ki imajo v razmerju do dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe;

3.     če mora sodišče po pravilih, določenih v tem zakonu, o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja ali soglasja upniškega odbora nezavarovanih upnikov, mora pridobiti tudi mnenje ali soglasje upniškega odbora ločitvenih upnikov;

4.     če oba upniška odbora vložita zahtevo za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja in so glede obeh zahtev izpolnjeni pogoji za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja iz drugega odstavka 184. člena tega zakona:

–  sodišče dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, ki jo zahteva upniški odbor ločitvenih upnikov, in

–  zavrne zahtevo za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja upniškega odbora nezavarovanih upnikov;

5.     če oba upniška odbora sprejmeta sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 199.a člena ali 199.b člena tega zakona, se postopek spremembe osnovnega kapitala izvede na podlagi sklepa, ki ga je sprejel upniški odbor ločitvenih upnikov;

6.     če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je prestrukturiranje z izčlenitvijo iz prvega odstavka 221.o člena tega zakona, o imenovanjih iz šestega odstavka 221.u člena tega zakona odloča samo upniški odbor ločitvenih upnikov.

(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena veljajo tudi naslednja posebna pravila:

1.     predlog prisilne poravnave mora glede zavarovanih terjatev:

–  namesto podatkov iz 2. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona vsebovati skupni znesek teh terjatev in odložene roke njihovega plačila oziroma znižano obrestno mero, po kateri se obrestujejo od začetka postopka prisilne poravnave do poteka odloženega roka za njihovo plačilo, in

–  v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi opis preoblikovanja ločitvenih pravic v skupne ločitvene pravice;

2.     če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena, vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, mora oklic o začetku postopka prisilne poravnave poleg podatkov iz drugega odstavka 155. člena in 1. točke tretjega odstavka 221.p člena tega zakona vsebovati opozorilo, da bo prisilna poravnava, če bo potrjena, učinkovala tudi na zavarovane terjatve, in poziv upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, da prijavijo svoje terjatve v postopku prisilne poravnave;

3.     drugi odstavek 145. člena, peti odstavek 146. člena in 185.a člen tega zakona se uporabljajo samo, če je za uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika treba prestrukturirati zavarovane finančne terjatve v obsegu, ki je večji od obsega, v katerem za zavarovane finančne terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po 221.t členu tega zakona;

4.     ne uporabljajo se peti do deveti odstavek 199.b člena tega zakona;

5.     po začetku postopka prisilne poravnave mora ločitveni upnik za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. Sodišče odloči o tem soglasju na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter upniškega odbora nezavarovanih upnikov.

(5) Sodišče mora objaviti poseben oklic zavarovanim upnikom:

1.     če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, ni vseboval predloga prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena in je tak predlog vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen zahtevi za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja: z objavo sklepa, s katerim dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja,

2.     če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave: z objavo sklepa, s katerim ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o tem naknadnem predlogu prisilne poravnave.

(6) Za poseben oklic zavarovanim upnikom se smiselno uporabljajo 4. in 5. točka drugega odstavka 155. člena in 1. točka tretjega odstavka 221.p člena tega zakona.

(7) V primeru iz petega odstavka tega člena teče rok za prijavo zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 59. člena tega zakona od objave posebnega oklica zavarovanim upnikom.

221.o člen
(predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

(1) Načrt finančnega prestrukturiranja lahko kot ukrep prestrukturiranja določa izvedbo izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe ali več novih družb.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora načrt finančnega prestrukturiranja v posebni prilogi vsebovati:

1.     sestavine izčlenitvenega načrta iz 1., 2., 3., 9., 12., 13. in 14. točke drugega odstavka 624. člena ZGD-1,

2.     kot dan obračuna izčlenitve mora biti določen bilančni presečni dan poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona.

(3) Načrt finančnega prestrukturiranja lahko določa, da se po izvedbi izčlenitve nad dolžnikom opravi:

1.     postopek redne, prostovoljne likvidacije ali

2.     stečajni postopek.

(4) Če načrt finančnega prestrukturiranja določa, da se po izvedbi izčlenitve nad dolžnikom opravi stečajni postopek, se ne uporabljajo prvi odstavek 143. člena, 144. člen, 2. točka prvega odstavka 145. člena in prvi odstavek 221.m člena tega zakona.

(5) Za izčlenitveni načrt iz drugega odstavka tega člena veljajo ta posebna pravila:

1.     na novo družbo je dovoljeno prenesti samo tisto premoženje dolžnika kot prenosne družbe, ki je potrebno za opravljanje podjema nove družbe;

2.     novi družbi je dovoljeno dodeliti samo tiste obveznosti, katerih predmet so terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico na premoženju, ki se prenese nanjo;

3.     če je premoženje, ki se pri izvedbi izčlenitve prenese na novo družbo, predmet ločitvene pravice in če je predmet prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja iz prvega odstavka tega člena, v skladu s prvim odstavkom 221.n člena tega zakona tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev, mora načrt finančnega prestrukturiranja določiti, da nova družba prevzame samo novo zavarovano terjatev, ki bo nastala s potrditvijo prisilne poravnave po drugem odstavku 221.t člena tega zakona.

(6) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora revizorjevo poročilo o revidiranju poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona vsebovati tudi poročilo o pregledu izčlenitvenega načrta v skladu s prvim in drugim odstavkom 627. člena ZGD-1.

(7) V primeru iz prvega odstavka tega člena se za odločanje o izčlenitvi ne uporabljajo 626., 628., 629., 630. in 632. člen ZGD-1, in velja, da je dolžnik kot prenosna družba sprejel izčlenitveni načrt, če je sprejeta prisilna poravnava, ki jo vključuje načrt finančnega prestrukturiranja iz prvega odstavka tega člena.

(8) Če je obseg zavarovanih obveznosti iz 2. in 3. točke petega odstavka tega člena večji od obsega obveznosti, ki še omogoča kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost nove družbe, mora načrt finančnega prestrukturiranja določiti, da se hkrati z izčlenitvijo izvede povečanje osnovnega kapitala nove družbe s stvarnimi vložki, katerih predmet so zavarovane terjatve iz 2. in 3. točke petega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: povečanje osnovnega kapitala nove družbe).

(9) V primeru iz osmega odstavka tega člena mora načrt finančnega prestrukturiranja vključevati tudi sklep o povečanju osnovnega kapitala nove družbe in poziv za vpis in vplačilo novih delnic.

(10) Za povečanje osnovnega kapitala nove družbe veljajo ta posebna pravila:

1.     za sklep o povečanju osnovnega kapitala nove družbe se smiselno uporabljajo 1. točka, tretja alineja 2. točke, 3. do 6. in 8. točka prvega odstavka 191. člena tega zakona. Če je vrednost premoženja, ki se prenese na novo družbo manjša od skupne višine obveznosti iz 2. in 3. točke petega odstavka tega člena, se za določitev emisijske cene smiselno uporablja drugi odstavek 191. člena tega zakona;

2.     v sklepu o povečanju osnovnega kapitala nove družbe mora biti določen najnižji znesek skupnega povečanja osnovnega kapitala, v obsegu, potrebnem za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti nove družbe;

3.     za odločanje o povečanju osnovnega kapitala nove družbe se ne uporablja prvi odstavek 333. člena ZGD-1 in velja, da je nova družba sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, če je sprejeta prisilna poravnava;

4.     za izvedbo povečanja osnovnega kapitala nove družbe se smiselno uporabljajo 193. do 198. člen tega zakona.

221.p člen
(posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)

(1) Za naslednje terjatve velja, da so prijavljene v postopku prisilne poravnave:

1.     vse navadne terjatve, navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu,

2.     vse podrejene terjatve, navedene v seznamu iz 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu,

3.     vse zavarovane terjatve, navedene v seznamu iz 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu.

(2) Upravitelj mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti terjatve iz prvega odstavka tega člena, tudi če jih upnik ni prijavil v roku za prijavo terjatev iz prvega odstavka 59. člena tega zakona.

(3) Če je postopek prisilne poravnave začet na predlog dolžnika, veljajo ta posebna pravila:

1.     oklic o začetku postopka prisilne poravnave mora poleg podatkov iz drugega odstavka 155. člena tega zakona vsebovati tudi pouk upnikom, katere terjatve veljajo za prijavljene v postopku prisilne poravnave po prvem odstavku tega člena;

2.     upravitelj mora ne glede na prvi in drugi odstavek 61. člena tega zakona predložiti osnovni seznam preizkušenih terjatev v roku 15 dni.

(4) Če je postopek prisilne poravnave začet na podlagi upniškega predloga, veljajo ta posebna pravila:

1.     z izdajo sklepa o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, iz desetega odstavka 221.k člena tega zakona velja, da so v postopku prisilne poravnave pravočasno prijavljene terjatve iz prvega odstavka tega člena, navedene v seznamih, ki so vključeni v poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona, priloženo temu naknadnemu predlogu prisilne poravnave;

2.     ne glede na prvi in drugi odstavek 61. člena tega zakona mora upravitelj predložiti osnovni seznam preizkušenih terjatev v roku 15 dni po objavi sklepa iz 1. točke tega odstavka.

(5) Če začne rok za prijavo navadnih poslovnih terjatev po enajstem odstavku 221.m člena tega zakona teči od objave oklica iz desetega odstavka 221.m člena tega zakona ali če začne rok za prijavo zavarovanih terjatev po sedmem odstavku 221.n člena tega zakona teči z objavo posebnega oklica zavarovanim upnikom, se za preizkus teh terjatev smiselno uporablja 71. člen tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po poteku roka za prijavo teh terjatev izdelati dodatni osnovni seznam.

(6) Če je predmet prisilne poravnave prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena tega zakona, morajo seznami preizkušenih terjatev poleg podatkov, ki jih morajo vsebovati v skladu s četrtim odstavkom 61. člena, prvim odstavkom 65. člena oziroma drugim odstavkom 70. člena tega zakona, o zavarovanih terjatvah vsebovati tudi te podatke:

1.     opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice,

2.     če je skupna višina zavarovane terjatve večja od vrednosti zavarovanja, tudi navedbo, da se terjatev obravnava:

–  kot zavarovani del te terjatve do višine vrednosti zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,

–  morebitni višji znesek terjatve iz prve alineje te točke pa kot nezavarovani del te terjatve,

3.     če je premoženje predmet več ločitvenih pravic in ob upoštevanju vrednosti zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona to premoženje ne zadošča za prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom: pri vsaki taki terjatvi tudi navedbo, da se obravnava kot nezavarovana, navadna terjatev, razen če je zavarovana tudi z ločitveno pravico na drugem premoženju, ki ob upoštevanju vrednost zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona zadošča za njeno poplačilo.

221.r člen
(preizkus ocene vrednosti zavarovanja)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je predmet prisilne poravnave prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena tega zakona.

(2) Upnik, ki je imetnik zavarovane terjatve, lahko izpodbija ocenjeno vrednost zavarovanja z ugovorom (v nadaljnjem besedilu: ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja). Če je predmet prisilne poravnave tudi preoblikovanje ločitvenih pravic iz 2. točke prvega odstavka 221.n člena tega zakona, lahko z ugovorom proti oceni vrednosti zavarovanja upnik, ki je imetnik zavarovane terjatve, izpodbija tudi ocenjeno vrednost zavarovanja drugega upnika.

(3) Upnik mora ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložiti poročilo pooblaščenega ocenjevalca z novo oceno vrednosti, izdelano v skladu s petim odstavkom 141. člena tega zakona.

(4) Za ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja se smiselno uporabljajo tretji, četrti, sedmi, osmi in deveti odstavek 63. člena tega zakona.

(5) Če je bil proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev vložen ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja, upravitelj v dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev pri zavarovani terjatvi, ki je predmet ugovora, spremeni podatke tako, da se ta terjatev obravnava:

1.     kot zavarovani del terjatve do višine, ki je enaka aritmetični sredini med:

–  vrednostjo zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona in

–  vrednostjo zavarovanja iz nove ocene vrednosti, priložene ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja,

2.     morebitni višji znesek te terjatve pa kot nezavarovani del terjatve.

(6) Upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja, lahko vloži ugovor proti dopolnjenemu seznamu:

1.     če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali

2.     če vrednost zavarovanja ni določena v skladu s petim odstavkom tega člena.

(7) Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev, poleg odločitev iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, odloči tudi o obravnavi zavarovanih terjatev v skladu s šestim odstavkom 221.p člena tega zakona oziroma v skladu s petim odstavkom tega člena.

221.s člen
(potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je po prvem odstavku 221.m člena tega zakona omejen na zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev.

(2) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave tako, da:

1.     za navadne finančne terjatve navede podatke iz 2. točke prvega odstavka 210. člena tega zakona,

2.     za navadne poslovne terjatve ugotovi, da zanje prisilna poravnava ne učinkuje.

(3) Pravila o učinkih potrjene prisilne poravnave na navadne terjatve, določena v oddelku 4.5 tega zakona, se uporabljajo samo za navadne finančne terjatve.

221.t člen
(potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena tega zakona.

(2) Če je skupna višina zavarovane terjatve večja od zneska, ki se izračuna tako, da se vrednost zavarovanja, ugotovljena s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, poveča za 20 odstotkov (v nadaljnjem besedilu: zaščitena vrednost zavarovanja), se s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave zavarovana terjatev razdeli na dve terjatvi:

1.     na terjatev, ki je enaka višini zaščitene vrednosti zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: nova zavarovana terjatev), in

2.     na terjatev, ki je enaka skupni višini razdeljene terjatve, zmanjšani za zaščiteno vrednost zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: nova navadna terjatev).

(3) Z razdelitvijo zavarovane terjatve po drugem odstavku tega člena se prednostno poplačilno upravičenje, vključeno v ločitveni pravici, utesni tako, da je z uveljavitvijo ločitvene pravice mogoče doseči samo prednostno poplačilo nove zavarovane terjatve, in da preneha glede nove navadne terjatve.

(4) Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic in ob upoštevanju zaščitene vrednosti zavarovanja ne zadošča za prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom, s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha ločitvena pravica, ustanovljena v zavarovanje teh terjatev.

(5) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave poleg odločitve o vsebini potrjene prisilne poravnave glede navadnih terjatev iz 2. točke prvega odstavka 210. člena tega zakona odloči tudi o vsebini potrjene prisilne poravnave glede zavarovanih terjatev tako, da ugotovi:

1.     katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi v skladu z drugim odstavkom tega člena, in za vsako zavarovano terjatev, ki se razdeli, navede podatke o novih terjatvah, ki nastanejo z razdelitvijo,

2.     katere ločitvene pravice prenehajo v skladu s četrtim odstavkom tega člena,

3.     vsebino potrjene prisilne poravnave za nove zavarovane terjatve tako, da navede:

–       roke za njihovo plačilo in

–       obrestno mero, po kateri se obrestujejo od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo, in

4.     da za nove navadne terjatve in terjatve iz četrtega odstavka tega člena nastanejo učinki potrjene prisilne poravnave z vsebino, s katero nastanejo za navadne terjatve.

(6) V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave sodišče svoje odločitve iz 1. in 2. točke petega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava, iz desetega odstavka tega člena.

(7) Če je v postopku prisilne poravnave priznana zavarovana terjatev, ki se razdeli po drugem odstavku tega člena, se za novo navadno terjatev ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev.

(8) Če je v postopku prisilne poravnave priznana zavarovana terjatev, ki po četrtem odstavku tega člena postane nezavarovana terjatev, se zanjo ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev.

(9) Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, mora poleg podatkov o navadnih terjatvah vsebovati tudi podatke iz četrtega odstavka 211. člena tega zakona za vsako novo navadno terjatev ali terjatev iz četrtega odstavka tega člena.

(10) Upravitelj mora pripraviti tudi seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava, in ga predložiti sodišču hkrati s svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave. Seznam mora vsebovati vse ločitvene pravice, ki obstajajo na premoženju dolžnika, in za vsako od njih:

1.     opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in če je ločitvena pravica hipoteka, tudi identifikacijski znak, s katerim je hipoteka vpisana v zemljiški knjigi,

2.     za ločitveno pravico, pri kateri je zaščitena vrednost zavarovanja enaka ali večja od zneska zavarovane terjatve tudi:

–  zaščiteno vrednost zavarovanja,

–  znesek zavarovane terjatve in

–  opis, da se zaradi potrditve prisilne poravnave ločitvena pravica ne utesni,

3.     če se terjatev, zavarovana s posamezno ločitveno pravico, v skladu z drugim odstavkom tega člena razdeli, za vsako tako ločitveno pravico tudi:

–  zaščiteno vrednost zavarovanja,

–  znesek nove zavarovane terjatve in

–  opis obsega utesnitve ločitvene pravice iz tretjega odstavka tega člena,

4.     če ločitvena pravica po četrtem odstavku tega člena preneha, tudi navedbo o njenem prenehanju.

(11) Za novo zavarovano terjatev:

1.     se ne uporablja 1. točka prvega odstavka 213. člena in 2. točka 216. člena tega zakona, in

2.     se smiselno uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v prvem in petem odstavku 212. člena ter 214., 215., 216. in 217. členu tega zakona.

(12) Za novo navadno terjatev in terjatev iz četrtega odstavka tega člena se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v oddelku 4.5 tega zakona.

(13) Če je ločitvena pravica, za katero učinkuje prisilna poravnava, hipoteka, je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave listina, ki je podlaga za vpis utesnitve te hipoteke ali za vpis njenega izbrisa v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.

(14) Sodišče mora v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave obvestiti zemljiškoknjižno sodišče o utesnitvi oziroma prenehanju hipotek iz trinajstega odstavka tega člena. Obvestilu mora priložiti odpravek sklepa o potrditvi prisilne poravnave s potrdilom o pravnomočnosti in seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava, iz desetega odstavka tega člena.

(15) Štirinajsti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za izbris zastavne pravice na nematerializiranih vrednostnih papirjih, v skladu z ZNVP, in za izbris zastavne pravice iz registra neposestnih zastavnih pravic na premičninah.

(16) Če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je tudi preoblikovanje ločitvenih pravic iz 2. točke prvega odstavka 221.n člena tega zakona, veljajo ta pravila:

1.     s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave se vse ločitvene pravice, razen ločitvenih pravic, ki prenehajo po četrtem odstavku tega člena, preoblikujejo tako, da namesto ločitvenih pravic, ki obstajajo v korist posameznih imetnikov zavarovanih terjatev, nastanejo ločitvene pravice za skupno zavarovanje vseh teh zavarovanih terjatev (v nadaljnjem besedilu: skupna ločitvena pravica) v korist vseh imetnikov zavarovanih terjatev;

2.     odločitev sodišča o vsebini potrjene prisilne poravnave mora poleg podatkov iz petega odstavka tega člena vsebovati tudi ugotovitev o preoblikovanju ločitvenih pravic v skupne ločitvene pravice v skladu s 1. točko tega odstavka;

3.     seznam ločitvenih pravic mora vsebovati tudi:

–  skupni znesek zaščitenih vrednosti zavarovanj, ki je enak vsoti zneskov iz prve alineje 2. točke in iz prve alineje 3. točke desetega odstavka tega člena, in

–  skupni znesek zavarovanih terjatev, ki je enak vsoti zneskov iz druge alineje 2. točke in iz druge alineje 3. točke desetega odstavka tega člena;

4.     seznam ločitvenih pravic mora pri posamezni ločitveni pravici iz 2. in 3. točke desetega odstavka tega člena vsebovati:

–  namesto opisa iz tretje alineje 2. točke ali tretje alineje 3. točke desetega odstavka tega člena opis, da se ločitvena pravica preoblikuje v skupno ločitveno pravico, in

–  delež njenega imetnika na skupni ločitveni pravici, izračunan v skladu s 6. točko tega odstavka (v nadaljnjem besedilu: delež imetnika na skupni ločitveni pravici);

5.     med imetniki zavarovanih terjatev glede skupne ločitvene pravice nastane skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost imetnikov). Za skupnost imetnikov se uporabljajo pravila XXVIII. poglavja posebnega dela OZ o skupnosti, če ni v 6. do 9. točki tega odstavka drugače določeno;

6.     delež posameznega imetnika na skupni ločitveni pravici se izračuna tako, da se zaščitena vrednost zavarovanja pri ločitveni pravici, imetnik katere je bil pred njenim preoblikovanjem v skupno ločitveno pravico, deli s skupnim zneskom zaščitenih vrednosti zavarovanj iz prve alineje 3. točke tega odstavka;

7.     odločitev skupnosti imetnikov za uveljavitev skupne ločitvene pravice glede posameznega premoženja, ki je njen predmet, je sprejeta, če z njo soglašajo imetniki, delež katerih na skupni ločitveni pravici dosegajo ali presegajo 75 odstotkov. Enako velja za odločitve skupnosti imetnikov o drugih pravno mogočih načinih razpolaganja s skupno ločitveno pravico in o drugih skupnih zadevah, ki presegajo redno upravljanje;

8.     iz zneska, doseženega z uveljavitvijo skupne ločitvene pravice, se njeni imetniki poplačajo v skladu z njihovimi deleži na skupni ločitveni pravici;

9.     če preneha zavarovana terjatev posameznega imetnika zaradi njenega poplačila ali na drug način, preneha tudi delež tega imetnika na skupni ločitveni pravici. V tem primeru se sorazmerno povečajo deleži preostalih imetnikov v skupnosti imetnikov;

10.  za izbris prejšnjih ločitvenih pravic in vpis novih skupnih ločitvenih pravice se smiselno uporabljajo trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek tega člena.

221.u člen
(potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je prestrukturiranje z izčlenitvijo iz 221.o člena tega zakona.

(2) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave, poleg odločitev iz prvega odstavka 210. člena oziroma drugega odstavka 221.s člena oziroma petega odstavka 221.t člena tega zakona:

1.     ugotovi, da je vsebina potrjene prisilne poravnave tudi izvedba izčlenitve v skladu z izčlenitvenim načrtom,

2.     če načrt finančnega prestrukturiranja v skladu z 2. točko tretjega odstavka 221.o člena tega zakona določa, da se po izvedbi izčlenitve nad dolžnikom opravi stečajni postopek, sodišče s sklepom, s katerim odloči o potrditvi prisilne poravnave, hkrati odloči, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek.

(3) V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave sodišče svojo odločitev iz 1. točke drugega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede prilogo načrta finančnega prestrukturiranja iz drugega odstavka 221.o člena tega zakona.

(4) Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, z dnem, v katerem postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen, velja, da:

1.     je ustanovljena nova družba oziroma nove družbe, določene v izčlenitvenem načrtu,

2.     da je na vsako novo družbo prešlo premoženje skupaj z obveznostmi, določenimi v izčlenitvenem načrtu.

(5) Za odgovornost nove družbe oziroma novih družb za obveznosti dolžnika kot prenosne družbe, nastale do vpisa izčlenitve v sodni register, se ne uporabljata 636. člen ZGD-1 in 433. člen OZ. Nove družbe odgovarjajo samo za obveznosti, določene v izčlenitvenem načrtu.

(6) Člane poslovodstva oziroma organov nadzora nove družbe imenuje upniški odbor. Predsednik upniškega odbora mora sklicati sejo upniškega odbora, ki naj odloči o teh imenovanjih, v osmih dneh po objavi poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave, za dan ki ni poznejši od zadnjega dne roka za oddajo glasovnic.

(7) Za vpis izčlenitve v sodni register se ne uporablja 634. člen ZGD-1. Sodišče mora v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave obvestiti registrsko sodišče o izvedeni izčlenitvi. Obvestilu mora priložiti:

1.     odpravek sklepa o potrditvi prisilne poravnave s potrdilom o pravnomočnosti,

2.     prilogo načrta finančnega prestrukturiranja iz drugega odstavka 221.o člena tega zakona, s potrdilom, da je bila izčlenitev izvedena v skladu z izčlenitvenim načrtom, ki ga vsebuje ta priloga, in

3.     zapisnik seje upniškega odbora iz šestega odstavka tega člena.

(8) Če je bilo hkrati z izčlenitvijo izvedeno povečanje osnovnega kapitala nove družbe iz osmega odstavka 221.o člena tega zakona, veljajo ta posebna pravila:

1.     smiselno se uporablja prvi odstavek 199. člena tega zakona in sodišče s sklepom iz drugega odstavka tega člena ugotovi tudi skupno višino osnovnega kapitala nove družbe;

2.     obvestilu iz sedmega odstavka tega člena mora sodišče priložiti tudi čistopis statuta nove družbe, ki ga ob upoštevanju povečanja osnovnega kapitala izdela notar;

3.     za izdajo delnic nove družbe se smiselno uporabljata šesti in sedmi odstavek 199. člena tega zakona.

221.v člen
(predlog za ponovno prisilno poravnavo)

(1) Ne glede na tretji odstavek 221.h člena tega zakona, je predlog za prisilno poravnavo dovoljen, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: ponovna prisilna poravnava):

1.     če sta od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje prisilne poravnave pretekli dve leti in

2.     če z začetkom ponovne prisilne poravnave soglašajo upniki, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.

(2) Predlogu za začetek postopka ponovne prisilne poravnave morajo biti poleg listin, ki morajo biti priložene predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, priložene tudi notarsko overjene izjave upnikov iz 2. točke prvega odstavka tega člena o soglasju z začetkom postopka ponovne prisilne poravnave.

(3) Ne glede na prvi odstavek 221.j člena tega zakona so začetek postopka ponovne prisilne poravnave upravičeni predlagati samo upniki, ki so skupno imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.

(4) Za upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave se ne uporablja 2. točka tretjega odstavka 221.j člena tega zakona.

(5) Če terjatev upnika iz 2. točke prvega odstavka oziroma iz tretjega odstavka tega člena v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave ni bila priznana ali verjetno izkazana, je treba predlogu za začetek postopka ponovne prisilne poravnave priložiti tudi poročilo revizorja, s katerim revizor z mnenjem brez pridržka ugotovi skupni znesek terjatev tega upnika do dolžnika po stanju na dan začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.

(6) Če je pravnomočno potrjena ponovna prisilna poravnava, nov predlog za ponovno prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen, preden je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz pravnomočno potrjene ponovne prisilne poravnave.

221.z člen
(posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)

(1) Za ponovno prisilno poravnavo se uporabljajo pravila tega zakona o prisilni poravnavi, če ni v pododdelku 4.8.6 tega zakona drugače določeno.

(2) Ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava.

(3) V postopku ponovne prisilne poravnave se izvede ponovna prijava in preizkus terjatev po stanju ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave. Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v postopku ponovne prisilne poravnave.

(4) Če je predmet ponovne prisilne poravnave prestrukturiranje z izčlenitvijo iz 221.o člena, veljajo ta posebna pravila:

1.     izčlenitveni načrt mora določati, da nova družba poleg obveznosti glede terjatev iz 2. in 3. točke petega odstavka 221.o člena tega zakona prevzame tudi vse obveznosti glede terjatev, ki so nastale po začetku postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave;

2.     v primeru iz osmega odstavka 221.o člena tega zakona so predmet stvarnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala nove družbe lahko tudi navadne terjatve iz 1. točke tega odstavka in se za določitev emisijske cene za stvarni vložek, katerega predmet je zavarovana terjatev, smiselno uporablja tretji odstavek 199.b člena tega zakona.