1. člen
(Vsebina zakona)
Ta zakon določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja.
Določbe tega zakona se uporabljajo za sodno izvršbo in zavarovanje, urejeno z drugim zakonom, glede vseh vprašanj, ki s takim zakonom niso urejena, za izvršbo in zavarovanje na ladji in letalu pa samo, če poseben zakon tako določa.
1.a člen
(Izvajanje uredb Evropske unije)
S tem zakonom se določa pristojnost in postopek, kadar je v Republiki Sloveniji izdan izvršilni naslov ali se v njej izvršuje tuj izvršilni naslov za izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1.Uredbe Sveta (ES) št.44/2001 z dne 22.decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št.12 z dne 16.1. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2015/263 z dne 16.januarja 2015 o spremembi prilog I do IV k Uredbi Sveta (ES) št.44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št.45 z dne 19.2. 2015, str. 2), ki je bila razveljavljena z Uredbo (EU) št.1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (UL L št.351 z dne 20.12. 2012, str. 1), kot je bila zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/281 z dne 26.novembra 2014 o nadomestitvi prilog I in II Uredbe (EU) št.1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št.54 z dne 25.2. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 44/2001/ES);
2.Uredbe Sveta (ES) št.6/2002 z dne 12.decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L št.3 z dne 5.1. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št.1891/2006 z dne 18.decembra 2006 o spremembi Uredb (ES) št.6/2002 in (ES) št.40/94 za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov (UL L št.386 z dne 29.12. 2006, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 6/2002/ES);
3.Uredbe Sveta (ES) št.2201/2003 z dne 27.novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.1347/2000 (UL L št.338 z dne 23.12. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št.2116/2004 z dne 2.decembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št.2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.1347/2000 o pogodbah s Svetim sedežem (UL L št.367 z dne 14.12. 2004, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2201/2003/ES);
4.Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.805/2004 z dne 21.aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL L št.143 z dne 30.4. 2004, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št.1103/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Tretji del (UL L št.304 z dne 14.11. 2008, str. 80), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 805/2004/ES);
5.Uredbe (ES) št.1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št.399 z dne 30.12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št.861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št.1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št.341 z dne 24.12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1896/2006/ES);
6.Uredbe (ES) št.861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L št.199 z dne 31.7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št.861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št.1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št.341 z dne 24.12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 861/2007/ES);
7.Uredba Sveta (ES) št.4/2009 z dne 18.decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L št.7 z dne 10.1. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/228 z dne 17.februarja 2015 o nadomestitvi prilog I do VII k Uredbi Sveta (ES) št.4/2009 z dne 18.decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L št.49 z dne 20.2. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 4/2009/ES);
8.Uredbe Sveta (ES) št.207/2009 z dne 26.februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) (UL L št.78, z dne 24.3. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.decembra 2015 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št.207/2009 o blagovni znamki Skupnosti ter Uredbe Komisije (ES) št.2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št.40/94 o znamki Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št.2869/95 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (UL L št.341 z dne 24.12. 2015, str. 21), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 207/2009/ES);
9.Uredbe (EU) št.1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (UL L št.351 z dne 20.12. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/281 z dne 26.novembra 2014 o nadomestitvi prilog I in II Uredbe (EU) št.1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št.54 z dne 25.2. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1215/2012/EU);
10.Uredbe (EU) št.606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah (UL L št.181 z dne 29.6. 2013, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Uredba 606/2013/EU);
11.Uredbe (EU) št.655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15.maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št.189 z dne 27.6. 2014, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Uredba 655/2014/EU);
12.Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24.junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema (UL L št.183 z dne 8.7. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1103/EU);
13.Uredbe Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24.junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti (UL L št.183 z dne 8.7. 2016, str. 30; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1104/EU).
S tem zakonom se določa postopek izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje za izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1.Uredba (EU) št.600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15.maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št.648/2012 (UL L št.173 z dne 12.6. 2014, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 600/2014/EU);
2.Delegirana Uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28.julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št.600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (UL L št.87 z dne 31.3. 2017, str. 449, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/590/EU).
2. člen
(Začetek postopka)
Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika.
Če zakon tako določa, se postopek uvede tudi po uradni dolžnosti, če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 eurov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 eurov.
3. člen
(Obseg izvršbe in zavarovanja)
Izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje.
4. člen
(Dolžnost posredovanja podatkov)
Državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ter zasebniki so za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati naslednje podatke, ki se nanašajo na dolžnika:
1.osebno ime,
2.naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
3.datum rojstva,
4.EMŠO,
5.davčno številko,
6.podatke o višini plače, drugih osebnih prejemkov in njihovih izplačevalcih ter podatke o rubežih in administrativnih prepovedih na plačo in druge osebne prejemke,
7.številke denarnih računov pri organizacijah za plačilni promet, stanje in promet na teh računih ter podatke o rubežih na teh računih,
8.številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih,
9.podatke o obstoju in stanju drugih dolžnikovih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,
10.podatke o delnicah in deležih v gospodarski družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi,
11.podatke o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice,
12.podatke iz evidence registriranih motornih in priklopnih vozil,
13.podatke iz registra plovil in letal,
14.podatke iz drugih evidenc premičnega premoženja,
15.podatke o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju,
16.podatke o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,
17.podatke davčne uprave iz dohodninskih napovedi za zadnja tri leta,
18.podatke o drugih premoženjskih pravicah dolžnika,
19.identifikacijske podatke iz 16.a člena tega zakona o pogodbenih strankah, prepis listine o razpolaganju, če je nima, pa podatke o vsebini pravnega posla, ki se nanašajo na:
a)odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist tretjih oseb,
b)odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjih treh letih z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, sorodnika v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena,
c)neodplačna razpolaganja, razen običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih.
Sodišče lahko od upravljavcev podatkov ali zbirk podatkov brezplačno pridobi tudi druge podatke, potrebne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče in izvršitelj od zasebnika ne smeta zahtevati, zasebnik pa ne posredovati tistih podatkov, glede katerih zakon določa, da so del zaupnega razmerja ali da so del poklicne skrivnosti, oziroma da se podatki lahko pridobijo na podlagi odločbe sodišča samo za uporabo v drugih sodnih postopkih ali za potrebe predkazenskega postopka.
Izvršitelj se mora za pridobitev podatkov iz prvega odstavka tega člena izkazati s sklepom o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ali s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sklepom, s katerim je bil določen za izvršitelja v zadevi, za potrebe katere pridobiva podatke, če ni bil določen že v sklepu o izvršbi.
Sodišče sme podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena obdelovati samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje. Izvršitelj sme podatke iz prvega odstavka tega člena obdelovati samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje.
Upravljavec podatkov ali zbirk podatkov je dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Pri zahtevi upnika in posredovanju podatkov velja omejitev iz tretjega odstavka tega člena.
Upnik sme pridobljene podatke iz 1. do 16. točke ter 18. točke prvega odstavka tega člena uporabiti samo za potrebe postopkov po tem zakonu, podatke iz 19. točke prvega odstavka tega člena pa samo za potrebe postopkov izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi izvršbe na to premoženje.
Upravljavec podatkov mora upravičenim osebam iz tega člena nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh, sporočiti zahtevane podatke.
5. člen
(Stvarna pristojnost sodišča)
Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.
6. člen
(Sestava sodišča)
Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik.
Strokovni sodelavci in sodniški pomočniki lahko:
-vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti,
-izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe,
-opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka in
-po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Strokovni sodelavci lahko v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova odločajo o:
-ugovorih po izteku roka,
-ugovorih tretjega,
-ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ali dolžnikom,
-ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi sredstvi in predmeti izvršbe,
-predlogih za odlog izvršbe,
-razveljavitvah potrdil pravnomočnosti in izvršljivosti,
-zahtevah za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe,
-predlogih za vrnitev v prejšnje stanje,
-zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja in
-zahtevi za obračun terjatve in delitvi kupnine iz prodanih stvari upnikom.
Strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe.
O pritožbah odloča višje sodišče po sodniku posamezniku. V senatu treh sodnikov višje sodišče odloča o pritožbah:
-zoper sklepe v izvršilnem postopku, ki so izvršilni naslov, razen sklepov o stroških,
-zoper sklepe, s katerimi sodišče odloči o ugovoru v postopku na podlagi verodostojne listine, o ugovoru v izvršbi na nepremičnine ali na stavbno pravico ali na delež družbenika, v izvršbi za izterjavo nedenarnih terjatev,
-zoper sklepe o določitvi sodnih penalov in
-zoper sklepe v postopkih zavarovanja, razen sklepov o stroških.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodnik posameznik s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna.
6.a člen
(črtan)
7. člen
(Izvršitelji)
Neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Izvršitelji se skladno s tem zakonom imenujejo za opravljanje službe izvršitelja na celotnem območju Republike Slovenije.
Izvršitelji lahko opravljajo tudi druga dejanja, če tako določa zakon, ali če na podlagi zakona tako odredi sodišče, drug državni organ, notar ali druga oseba z javnimi pooblastili.
Sodišče lahko glede na naravo zadeve, okoliščine opravljanja izvršbe ali iz drugih utemeljenih razlogov odloči, da bo opravilo določena neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja po sodnih izvršiteljih.
8. člen
(Odločbe)
Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe.
Z odredbo sodišče odloča o vprašanjih postopka.
9. člen
(Pravna sredstva in krajevna pristojnost višjega sodišča pri izvršbi na podlagi verodostojne listine)
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače.
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.
Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno.
Pravočasna in dovoljena pritožba se vroči v odgovor nasprotni stranki, če ji je bil vročen tudi sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega je bila vložena pritožba.
Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba.
Pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno.
Odločba o pritožbi je pravnomočna.
Če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom razveljavi ali nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če se s sklepom ne odloči o vlogi, ki se pred izdajo sklepa vroči drugi stranki ali udeležencu. O pritožbi zoper sklep, s katerim o pritožbi odloči sodišče prve stopnje, odloča višje sodišče.
Zoper odredbo ni pravnega sredstva.
O pritožbah v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine odloča višje sodišče z območja, na katerem ima sedež okrajno sodišče, ki izvršilni postopek vodi in v njem odloča po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
10. člen
(Revizija in obnova postopka)
Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
Obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.
11. člen
(Hitrost in vrstni red postopanja)
V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče postopati hitro.
Sodišče mora jemati zadeve v delo po vrsti, kot jih je prejelo, razen če narava terjatve ali posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek.
V pravdnih postopkih, ki se vodijo na podlagi drugega odstavka 62. člena tega zakona, mora sodišče, kadar v skladu z zakonom ne odloči brez naroka, opraviti pripravljalni narok najpozneje v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor.
12. člen
(Vrstni red poplačila več upnikov)
Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon določa drugače.
13. člen
(Izvršitev tujih odločb, tujih poravnav in tujih javnih listin)
Izvršitev odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa se sme v Republiki Sloveniji dovoliti in opraviti, če:
-odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje z zakonom ali ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo predpisane pogoje za priznanje ali
-je bil na podlagi Uredbe 44/2001/ES, Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 2016/1103/EU ali Uredbe 2016/1104/EU v Republiki Sloveniji izveden postopek priznanja in izvršitve odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa oziroma javne listine tujega upravnega ali drugega organa.
Če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali Uredba 6/2002/ES, Uredba 2201/2003/ES, Uredba 805/2004/ES, Uredba 1896/2006/ES, Uredba 861/2007/ES, Uredba 4/2009/ES, Uredba 207/2009/ES, Uredba 1215/2012/EU, Uredba 606/2013/EU ali Uredba 655/2014/EU določa, da se odločba ali poravnava tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvrši brez postopka priznanja in izvršitve, se sme izvršitev odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali Uredbo 6/2002/ES, Uredbo 2201/2003/ES, Uredbo 805/2004/ES, Uredbo 1896/2006/ES, Uredbo 861/2007/ES, Uredbo 4/2009/ES, Uredbo 207/2009/ES, Uredbo 1215/2012/EU, Uredbo 606/2013/EU ali Uredbo 655/2014/EU.
14. člen
(Izvršba na premoženje tuje države)
V Republiki Sloveniji je mogoče dovoliti izvršbo ali zavarovanje na premoženje tuje države samo s poprejšnjim soglasjem ministra, pristojnega za zunanje zadeve, razen če je tuja država izrecno privolila v izvršbo.
15. člen
(Uporaba določb zakona o pravdnem postopku)
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.
16. člen
(Pomen posameznih izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo tale pomen:
1.izraz “terjatev“ označuje pravico do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve;
2.izraz “upnik“ kot skupno poimenovanje za upnico in upnika označuje osebo, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe oziroma zavarovanja;
3.izraz “dolžnik“ kot skupno poimenovanje za dolžnico in dolžnika označuje osebo, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev;
4.izraz “stranka“ označuje upnika in dolžnika;
5.izraz “udeleženec“ označuje osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku;
6.izraz “sklep o izvršbi“ označuje sklep, s katerim je v celoti ali delno ugodeno predlogu za izvršbo, ter sklep, s katerim je predlog za izvršbo zavrnjen;
7.izraz “izvršitelj“ kot skupno poimenovanje za izvršiteljico in izvršitelja označuje osebo, ki neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja;
8.izraz »zasebnik« označuje zdravnika, notarja, odvetnika, kmeta ali drugo fizično osebo, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost;
9.izraz “kmet“ označuje osebo, ki ji je kmetijska proizvodnja pretežen vir prihodkov;
10.izraz »organizacija za plačilni promet« označuje banke, hranilnice, Upravo Republike Slovenije za javna plačila, Banko Slovenije in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom pooblaščeni za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov, poravnalnih računov, ki so predmet poročanja v register transakcijskih računov, ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov;
11.izraz “neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja“ označuje vsa v zakonu navedena dejanja, s katerimi izvršitelji zagotavljajo izvršitev ali zavarovanje upnikove terjatve in dejanja, ki so potrebna za njihovo pripravo in izvedbo;
12.izraz »pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev« označuje člana klirinško depotne družbe, ki ima dovoljenje za trgovanje na organiziranem trgu;
13.izraz »podjetnik« označuje fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
16.a člen
(Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)
Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je fizična oseba, so:
1.osebno ime in naslov prebivališča ter
2.datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek.
Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je pravna oseba, so:
1.firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter
2.matična ali davčna številka.
Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je podjetnik ali zasebnik, so:
1.osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter
2.matična ali davčna številka.