Pojem
1050. člen
(1) Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
(2) Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice.
V čem so vzajemne popustitve
1051. člen
(1) Popustitev je med drugim lahko v delni ali popolni pripoznavi kakšnega zahtevka druge stranke ali v odpovedi kakšnemu svojemu zahtevku, v prevzemu kakšne nove obveznosti; v zmanjšanju obrestne mere; v podaljšanju roka; v privolitvi v delna odplačila; v dani pravici do odstopnine.
(2) Popustitev je lahko pogojna.
(3) Če samo ena stranka popusti drugi, če na primer pripozna pravico druge stranke, potem to ni poravnava in zanjo ne veljajo pravila o poravnavi.
Sposobnost
1052. člen
Za sklenitev pogodbe o poravnavi je potrebna sposobnost razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave.
Predmet
1053. člen
(1) Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga.
(2) Veljavna je poravnava o premoženjskih posledicah kaznivega dejanja.
(3) Predmet poravnave ne morejo biti spori, ki se tičejo statusnih razmerij.
Uporaba določb o dvestranskih pogodbah
1054. člen
(1) Za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvestranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega.
(2) Če pogodbeniki pod imenom poravnave opravijo kakšen drug posel, se za njihova razmerja ne uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za poravnavo, temveč tiste, ki veljajo za dejansko opravljeni posel.
Čezmerno prikrajšanje
1055. člen
Zaradi čezmernega prikrajšanja se ne more zahtevati razveljavitev poravnave.
Učinek poravnave nasproti porokom in zastaviteljem
1056. člen
(1) Če je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji.
(2) Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, še nadalje v zavezi; njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa tudi poveča, razen če se s poravnavo strinjata.
(3) Če dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal.
Poravnava o poslu, ki ga je mogoče razveljaviti
1057. člen
(1) Veljavna je poravnava o pravnem poslu, katerega razveljavitev je mogla zahtevati ena stranka, če je ob sklenitvi poravnave vedela za to možnost.
(2) Vendar pa je nična poravnava o ničnem pravnem poslu, tudi če sta pogodbenika vedela za ničnost in jo hotela s poravnavo odpraviti.
Ničnost poravnave
1058. člen
(1) Poravnava je nična, če temelji na zmotnem prepričanju obeh pogodbenikov, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni, in če brez tega zmotnega prepričanja med njima ne bi bilo niti spora niti negotovosti.
(2) To velja tudi, če se zmotno prepričanje pogodbenikov nanaša na navadna dejstva.
(3) Odpoved pravici do uveljavljanja ničnosti nima pravnega učinka in se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve obveznosti iz takšne poravnave, lahko zahteva nazaj.
Ničnost določila poravnave
1059. člen
Določila poravnave pomenijo celoto, zato je celotna poravnava nična, če je nično posamezno določilo, razen če se iz same poravnave vidi, da je sestavljena iz neodvisnih delov.