Enaindvajseto poglavje Zastavna pravica na nepremičnini

242. člen

(Krajevna pristojnost)

Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini in za samo zavarovanje je pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

243. člen

(Pogoji za zastavno pravico)

Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini.

244. člen

(Način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini)

Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo.

Pri vknjižbi zastavne pravice je treba v zemljiški knjigi zaznamovati izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica.

Če je upnik že po pogodbi pridobil zastavno pravico za terjatev na isti nepremičnini, še preden je terjatev postala izvršljiva, ali je bila zastavna pravica vknjižena, sodišče na upnikov predlog dovoli, da se v zemljiški knjigi zaznamuje izvršljivost terjatve.

Za ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, se uporabljajo določbe 211. člena tega zakona.

245. člen

(Učinek vknjižbe in zaznambe)

Vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve imata za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje.

Enaindvajseto a) poglavje Zastavna pravica na poslovnem deležu

245.a člen

(Krajevna pristojnost)

Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu in za samo zavarovanje je pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe.

245.b člen

(Pogoji za zastavno pravico)

Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovem poslovnem deležu.

245.c člen

(Način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu)

Zastavna pravica na poslovnem deležu se pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju.

Dvaindvajseto poglavje Zastavna pravica na premičnini

246. člen

(Krajevna pristojnost)

Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini in za samo zavarovanje je pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.

247. člen

(Pogoji za zastavno pravico)

Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi premičnini.

248. člen

(Način pridobitve zastavne pravice na premičnini)

Na premičnini se pridobi zastavna pravica z rubežem, v primerih, ko se vodi register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, pa z vpisom rubeža v tem registru.

Kadar je predmet zavarovanja premičnina, ki se vpisuje v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona in je opredeljena s sklepom o zavarovanju z enoličnim identifikacijskim znakom premičnin, opravi rubež sodišče na podlagi sklepa o zavarovanju, z vpisom v register.

Glede hrambe zarubljenih stvari se smiselno uporabljajo določbe 85. člena tega zakona.

Triindvajseto poglavje Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank

249. člen

(Pristojnost)

Za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v neposredno izvršljivem notarskem zapisu je pristojen notar. (se preneha uporabljati)

250. člen

(Pogoji za zavarovanje)

Neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita ter izjavo zastavitelja, da soglaša z vknjižbo hipoteke na svoji nepremičnini in da se zaradi poplačila zapadle terjatve opravi izvršba na zastavljeno nepremičnino, v roku enega meseca po prodaji pa tudi izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. (se preneha uporabljati)

Neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi zastavne pravice na premičnini, terjatvi, drugi premoženjski oziroma materialni pravici ali deležu  družbenika mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve (osebno ime, prebivališče, rojstni datum in enotno matično številko fizične osebe ali firmo, sedež, matično in davčno številko pravne osebe), pravni temelj, predpisani enolični identifikacijski znak za premičnino oziroma opis terjatve, druge premoženjske oziroma materialne pravice ali deleža  družbenika, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita ter soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na predmetu zavarovanja in s poplačilom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari. (se preneha uporabljati)

Zavarujeta se lahko tudi bodoča in pogojna terjatev. (se preneha uporabljati)

251. člen

(Odrejanje in izvajanje zavarovanja)

Na podlagi notarskega zapisa iz prejšnjega člena, v katerem je predmet zastave nepremičnina, sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, s sklepom dovoli vknjižbo in zaznambo neposredne izvršljivosti, ki učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Vknjižbo in zaznambo mora predlagati notar takoj po sestavi notarske listine. (se preneha uporabljati)

Sklenitev notarskega zapisa iz prejšnjega člena, v katerem je predmet zastave premičnina, ima učinek rubeža premičnine. V primerih, ko so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, mora notar za nastanek zastavne pravice na podlagi notarskega zapisa zahtevati od pristojnega organa vpis zastavne pravice v registru zarubljenih stvari. (se preneha uporabljati)

Na podlagi notarskega zapisa iz prejšnjega člena, v katerem je predmet zastave druga terjatev, premoženjska oziroma materialna pravica ali delež  družbenika, se zastavna pravica ustanovi na način, ki velja za prenos terjatve, pravice ali deleža, če ni za določeno pravico predpisano kaj drugega. (se preneha uporabljati)

Zarubljene stvari se hranijo po sporazumu strank pri strankah, izvršitelju ali tretji osebi. (se preneha uporabljati)

Za dejanja zavarovanja, ki jih opravi notar, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nastanek in prenos zastavne pravice. (se preneha uporabljati)

252. člen

(črtan)

253. člen

(Izvršba za uveljavitev zastavne pravice na podlagi sporazuma strank)

Če dolžnik ob zapadlosti ne izpolni zavarovane obveznosti, sodišče zaradi njenega poplačila na predlog upnika s sklepom dovoli in opravi izvršbo na zastavljeno stvar ali pravico. (se preneha uporabljati)

Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi iz prejšnjega odstavka je notarski zapis iz 250. člena tega zakona. (se preneha uporabljati)

Zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino (prvi odstavek 170. člena) ima pravni učinek od dneva vknjižbe zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja. (se preneha uporabljati)

V postopku izvršbe, ki poteka na podlagi notarskega zapisa iz 250. člena tega zakona, se ne ponovi rubež premičnih stvari, terjatve ali druge premoženjske pravice oziroma drugo dejanje, ki ima za namen pridobitev zastavne pravice na predmetu zastave. Opravljena dejanja imajo pravni učinek od dneva pridobitve zastavne pravice po sporazumu strank. (se preneha uporabljati)

254. člen

(Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi)

Če nepremičnina oziroma posamezen del stavbe ni vpisan v zemljiški knjigi, morajo biti v notarskem zapisu iz 250.člena tega zakona navedeni podatki o legi nepremičnine oziroma posameznega dela stavbe, meji in površini, oziroma drugi podatki, potrebni za njegovo identifikacijo.

Notarskemu zapisu mora biti priložena listina, ki bi bila primerna za vknjižbo lastninske pravice.

Sklenitev notarskega zapisa iz 250.člena tega zakona ima pomen vknjižbe zastavne pravice.

Notarski zapis z navedbo osebnega imena oziroma firme in prebivališča oziroma sedeža zastavitelja ter s podatki iz prvega odstavka tega člena notar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na listini iz drugega odstavka tega člena pa zaznamuje, da je nepremičnina zastavljena na podlagi sporazuma strank. Listina se izroči v hrambo notarju.

255. člen

(črtan)

Štiriindvajseto poglavje Predhodne odredbe

256. člen

(Krajevna pristojnost)

Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje.

V primeru zavarovanja s predhodno odredbo je po pravnomočnosti sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena tega zakona za vodenje in odločanje na prvi stopnji pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek.

257. člen

(Pogoji za predhodno odredbo)

Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov.

258. člen

(Domnevana nevarnost)

Šteje se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odločb:

1.(razveljavljena)

2.na sodbo, izdano v kazenskem postopku, s katero je bilo ugodeno premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca, proti njej pa je vložen predlog za obnovo kazenskega postopka;

3.na odločbo, na podlagi katere bi bilo treba izvršbo opraviti v tujini, razen če naj bi se izvršba opravila v državi članici Evropske unije;

4.na sodbo na podlagi pripoznave, zoper katero je vložena pritožba;

5.na poravnavo, sklenjeno pred sodiščem ali upravnim organom, ki se izpodbija tako, kot določa zakon;

6.na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon;

7.na sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, zoper katero je vložena pritožba.

V primerih iz 4. do 7. točke prvega odstavka tega člena lahko sodišče na dolžnikov predlog določi za zavarovanje s predhodno odredbo pogoj, da upnik položi varščino za škodo, ki jo utegne zaradi predhodne odredbe utrpeti dolžnik.

259. člen

(Zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev)

Zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti dovoli sodišče samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu.

V primerih iz prvega odstavka tega člena se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana.

260. člen

(Vrste predhodnih odredb)

Sodišče odredi naslednje predhodne odredbe:

1.rubež premičnin in vpis rubeža v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta vodi;

2.rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari;

3.rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic;

4.rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet;

5.vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu  družbenika v  družbi oziroma v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na nematerializiranem vrednostnem papirju;

6.predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.

Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno.

Kadar je predmet zavarovanja premičnina, ki se vpisuje v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona in je opredeljena s sklepom o predhodni odredbi z enoličnim identifikacijskim znakom premičnin, opravi rubež sodišče na podlagi sklepa o predhodni odredbi z vpisom v register.

261. člen

(črtan)

262. člen

(Prodaja zarubljenih stvari in prenos dolžnikove terjatve)

Sodišče dovoli prodajo zarubljenih premičnih stvari, če se hitro kvarijo ali če je nevarnost, da bi njihova cena občutno padla.

Prodaja zarubljenih stvari se opravi po določbah tega zakona o izvršbi na premičnine.

Če je sodišče s predhodno odredbo zarubilo terjatev, lahko na upnikov ali dolžnikov predlog dovoli, da se prepovedana terjatev prenese na upnika v izterjavo, kadar je nevarnost, da se sicer zaradi zamude pri uveljavitvi ne bo mogla izterjati ali da bo izgubljena pravica do regresa proti komu drugemu.

Znesek, ki se dobi s prodajo stvari ali z izterjavo terjatve, hrani sodišče, dokler predhodna odredba ne preneha ali dokler upnik ne predlaga izvršbe, vendar največ trideset dni od dneva, ko postane terjatev izvršljiva.

263. člen

(Sklep o predhodni odredbi)

V sklepu, s katerim sodišče izda predhodno odredbo, morajo biti med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški ter odrejeno zavarovanje in čas, za katerega jo sodišče dovoljuje.

Predhodna odredba sme trajati največ še petnajst dni po nastopu pogojev za izvršbo.

Če čas iz prvega odstavka tega člena poteče, preden postane odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, izvršljiva, ga sodišče na upnikov predlog podaljša, pod pogojem da se niso spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana.

264. člen

(Prenehanje predhodne odredbe)

Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja:

1.če dolžnik položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški;

2.če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana;

3.če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala.

Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo.

V primerih iz 2. in 3. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena mora upnik povrniti dolžniku stroške, ki mu jih je povzročil s tem, da je bila dovoljena in izvršena predhodna odredba.

V teh primerih ima dolžnik pravico od upnika zahtevati tudi povrnitev prizadejane škode.

265. člen

(Ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe)

Če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji.

Petindvajseto poglavje Začasne odredbe

1. Splošne določbe

266. člen

(Krajevna pristojnost)

V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.

Za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, vloženim pred uvedbo sodnega postopka, v katerem bi sodišče odločalo po pravilih posebnega postopka za varstvo koristi otroka, in za samo zavarovanje je pristojno okrožno sodišče, ki bi bilo pristojno za postopek.

Za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, vloženim pred uvedbo sodnega postopka na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, in za samo zavarovanje je pristojno okrožno sodišče, ki bi bilo pristojno za postopek.

Če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za to odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.

Sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v upravnem postopku, je pristojno tudi za odločitev o predlogu za začasno odredbo po koncu tega postopka.

267. člen

(Kdaj je mogoče izdati začasno odredbo)

Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo.

268. člen

(Učinek sklepa o začasni odredbi)

Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi.

269. člen

(Nedopustnost začasne odredbe)

Začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen (257. člen).

2. Začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve

270. člen

(Pogoji za začasno odredbo)

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.

Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, razen če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.

271. člen

(Vrste začasnih odredb)

Sodišče sme za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:

1.prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami, in hrambo teh stvari ter vpis prepovedi v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta vodi;

2.prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi;

3.prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi;

4.nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa.

Z začasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja.

Prepoved iz 1. točke prvega odstavka tega člena vpiše sodišče na podlagi sklepa o začasni odredbi.

3. Začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve

272. člen

(Pogoji za začasno odredbo)

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.

Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:

-nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;

-da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;

-da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

Tretji in četrti odstavek 270. člena tega zakona se uporabljata tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.

273. člen

(Vrste začasnih odredb)

Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:

1.prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari ter vpis prepovedi v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta vodi;

2.prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi;

3.prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev;

4.prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti dolžniku stvari, na katere meri terjatev;

5.plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati.

V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena določi sodišče s sklepom o začasni odredbi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z drugim odstavkom 226. člena tega zakona. V primeru kršitve prepovedi se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 226. člena tega zakona.

Prepoved iz 1. točke prvega odstavka tega člena vpiše sodišče na podlagi sklepa o začasni odredbi.

3.a Začasne odredbe za varstvo koristi otrok

273.a člen

(Pogoji za začasno odredbo)

Sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja družinska razmerja.

273.b člen

(Začasne odredbe za varstvo koristi otrok)

Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.

4. Skupne določbe

274. člen

(Varščina namesto začasne odredbe)

Upnik lahko v predlogu za začasno odredbo ali pozneje izjavi, da se je namesto z začasno odredbo pripravljen zadovoljiti s tem, da dolžnik položi določen znesek kot varščino.

Sodišče lahko dovoli položitev varščine namesto začasne odredbe tudi na predlog dolžnika.

Če dolžnik položi varščino, ustavi sodišče postopek in razveljavi že opravljena dejanja.

275. člen

(Varščina kot pogoj za začasno odredbo)

Sodišče izda na upnikov predlog začasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, če upnik založi v danem roku znesek, ki ga sodišče določi kot varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe.

Sodišče lahko na dolžnikov predlog glede na okoliščine primera določi kot pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik položi varščino, tudi če je upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti.

276. člen

(Več začasnih odredb)

Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera izda tudi več začasnih odredb, če je to potrebno.

277. člen

(Čas, za katerega se izdaja začasna odredba)

V sklepu, s katerim izda začasno odredbo, sodišče odloči, koliko časa naj odredba traja.

Če izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči. Sodišče določi upniku tudi rok, v katerem je to dolžan opraviti in o tem sodišču predložiti dokazilo ter ga opozori na posledice iz prvega odstavka 278.člena tega zakona.

Sodišče lahko na upnikov predlog začasno odredbo podaljša.

Predlog iz tretjega odstavka tega člena sme upnik vložiti le do izteka časa, za katerega je bila odredba izdana.

278. člen

(Prenehanje začasne odredbe)

Če upnik v določenem roku ne vloži tožbe, oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe, če sodišču ne predloži dokazila iz drugega odstavka prejšnjega člena, ali če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel, sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.

Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.

Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi v primerih iz prvega odstavka 264. člena tega zakona.

279. člen

(Povrnitev škode dolžniku)

Dolžnik ima pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena, ali je upnik ni opravičil.

Petindvajseto a) poglavje Čezmejna zamrznitev bančnih računov

279.a člen

(Uporaba določb postopka o začasnih odredbah)

Glede postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (v nadaljnjem besedilu: nalog za zamrznitev) po Uredbi 655/2014/EU se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o začasnih odredbah, če ni v navedeni uredbi ali v tem poglavju določeno drugače.

279.b člen

(Pristojnost za izdajo naloga za zamrznitev na podlagi odločbe, poravnave in javne listine)

Kadar je bila upniku že vročena sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina, je za izdajo naloga za zamrznitev glede zahtevka, navedenega v sodni odločbi ali sodni poravnavi, pristojno sodišče, ki je izdalo sodno odločbo oziroma pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava, glede zahtevka, navedenega v javni listini, pa okrajno sodišče, na območju katerega je bila sestavljena javna listina.

V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je za izdajo naloga po prejšnjem odstavku pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.

279.c člen

(Pristojnost za pridobivanje informacij o bančnem računu)

Za pridobivanje informacij o dolžnikovem bančnem računu, ki jih je treba v skladu s 14. členom Uredbe 655/2014/EU posredovati sodišču druge države članice Evropske unije, je pristojna Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

279.č člen

(Preklic naloga za zamrznitev ali ustavitev njegovega izvrševanja)

Če je upnik vložil predlog za izdajo naloga za zamrznitev pred začetkom postopka o glavni stvari in sodišče v roku iz prvega odstavka 10. člena Uredbe 655/2014/EU ne prejme dokazila o začetku postopka, sodišče ustavi postopek in, če se zavarovanje opravlja v Republiki Sloveniji, razveljavi opravljena dejanja.

Tuje sodišče ali stranka v skladu s tretjim pododstavkom drugega odstavka 10. člena Uredbe 655/2014/EU pošlje preklic naloga za zamrznitev ali ustavitev njegovega izvrševanja Okrajnemu sodišču v Mariboru. Okrajno sodišče po prejemu preklica naloga za zamrznitev ali ustavitve njegovega izvrševanja ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.

279.d člen

(Pristojnost za izvršitev tujega naloga za zamrznitev)

Za izvršitev naloga za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

279.e člen

(Izvršitev naloga za zamrznitev)

Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo slovensko sodišče, se vroči upniku in organizaciji za plačilni promet, če opravlja storitve na območju Republike Slovenije, dolžniku pa šele, ko sodišče razpolaga z listinami iz prvega odstavka 28. člena Uredbe 655/2014/EU.

Če je bila upniku že vročena sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina, sodišče s sklepom odredi dejanje iz 4. točke prvega odstavka 260. člena tega zakona, sicer pa dejanje iz 4. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona.

Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, se izvrši tako, da sodišče s sklepom odredi dejanje iz 4. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona, če pa upnik predlogu za izdajo naloga za zamrznitev priloži tudi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki je bila izdana pred nalogom za zamrznitev, se odredi ukrep iz 4. točke prvega odstavka 260. člena tega zakona. Sklep se vroči upniku in organizaciji za plačilni promet. Sklep, s katerim se izvršitev naloga popolnoma ali deloma zavrne, mora biti obrazložen.

279.f člen

(Pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih)

Sodišče, ki izvrši nalog za zamrznitev, je pristojno za odločanje o pravnih sredstvih in predlogih po 34., 35., 38. členu in po točki b. tretjega odstavka 39. člena Uredbe 655/2014/EU.

Četrti del IZVRŠITELJI