Pojem
1003. člen
Če pripada kakšna pravica več osebam skupaj, se uporabljajo določbe tega poglavja, če zakon ne določa drugače.
Deleži
1004. člen
(1) Na pravici, ki je predmet skupnosti, ima v dvomu vsak udeleženec enak delež.
(2) Vsak udeleženec lahko prosto razpolaga s svojim deležem.
(3) Če udeleženec prenese svoj delež na drugo osebo, veljajo zanjo tudi sklepi in obveznosti, ki so veljali za prvega udeleženca pred prenosom.
(4) S predmetom skupnosti kot celoto razpolagajo vsi udeleženci soglasno.
Dolžnost udeležencev
1005. člen
(1) Udeleženci uporabljajo in uživajo predmet skupnosti in odločajo o skupnih zadevah tako, kot ustreza naravi in namenu predmeta skupnosti in rednemu upravljanju.
(2) Če udeleženci ne ravnajo v skladu s prvim odstavkom ali se ne morejo sporazumeti o skupnih zadevah, lahko vsak udeleženec zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku imenuje upravitelja, ki odloča o skupnih zadevah.
Uporaba in uživanje
1006. člen
(1) Če je predmet skupnosti razdeljen v naravi, uporablja in uživa vsak udeleženec svoj del, vendar tako, da ne prizadene drugih udeležencev in predmeta kot celote.
(2) Predmet skupnosti, ki v naravi ni razdeljen in je namenjen vsem udeležencem, uporablja in uživa vsak udeleženec v skladu z namenom predmeta ter tako, da ne škodi sočasni uporabi drugih udeležencev in predmetu kot celoti.
(3) Pravic udeleženca po prvem in drugem odstavku ni mogoče omejiti brez njegovega soglasja.
Odločanje o skupnih zadevah
1007. člen
(1) Vsakemu udeležencu pripada tako število glasov, kot ustreza njegovemu deležu.
(2) Udeleženci skupnosti odločajo z večino glasov o rednem upravljanju, uporabi in uživanju predmeta skupnosti.
(3) Udeleženci z dvetretjinsko večino lahko odločijo o izboljšanju predmeta skupnosti, o njegovi boljši uporabi ali o ukrepih, ki pomembno povečajo vrednost predmeta. Če bi taka odločitev omejila pravice kakšnega udeleženca ali bi bili stroški za udeležence zelo visoki, se lahko odločitev sprejme le soglasno.
(4) Udeleženci skupnosti se lahko dogovorijo, da bo o zadevah iz drugega odstavka odločal le eden od udeležencev, le nekateri udeleženci ali tretje osebe. Ti udeleženci ali tretje osebe se izvolijo z večino glasov.
(5) Ne glede na drugi odstavek lahko vsak udeleženec opravi, kar je nujno potrebno za to, da se odvrne neposredno grozeča večja škoda na predmetu skupnosti, če takih ukrepov ne storijo udeleženci ali tretje osebe po drugem in četrtem odstavku.
(6) Udeleženci ne morejo zahtevati bistvene spremembe predmeta skupnosti ali o njej odločiti. Taka zahteva ali odločitev se šteje kot zahteva ali odločitev o prenehanju skupnosti.
Stroški skupnosti
1008. člen
(1) Vsak udeleženec je dolžan v sorazmerju s svojim deležem nositi stroške predmeta skupnosti, zlasti stroške vzdrževanja, upravljanja in skupne uporabe.
(2) Vsak udeleženec je dolžan nositi sorazmeren del stroškov, ki nastanejo zaradi odločitve o izboljšanju predmeta skupnosti, o njegovi boljši uporabi ali o ukrepih, ki pomembno povečajo vrednost predmeta.
Zahteva za prenehanje
1009. člen
(1) Vsak udeleženec lahko kadarkoli zahteva, da skupnost preneha. Ta udeleženčeva pravica ne more zastarati.
(2) Udeleženci lahko pravico zahtevati prenehanje skupnosti s sporazumom trajno ali za določen čas izključijo ali določijo odpovedni rok.
(3) Tudi v primerih iz drugega odstavka tega člena je mogoče zahtevati prenehanje skupnosti, če za to obstaja utemeljen razlog.
(4) Prenehanje skupnosti po prvem in tretjem odstavku lahko zahteva tudi upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče.
(5) Ne glede na drugi odstavek lahko udeleženci kadarkoli soglasno odločijo, da skupnost preneha.
(6) Skupnost preneha tudi, če udeleženci odsvojijo predmet skupnosti kot celoto ali če predmet skupnosti več ne obstaja.
(7) Z dogovorom ni mogoče omejiti pravice udeleženca ali upravitelje po prvem, tretjem in četrtem odstavku.
Posledice prenehanja
1010. člen
(1) Če je to mogoče, ne da bi bila prizadeta vrednost predmeta skupnosti, se ob prenehanju opravi delitev v naravi.
(2) Če delitev v naravi ni mogoča, se predmet skupnosti proda. Iz izkupička se najprej poravnajo skupne obveznosti nasproti tretjim osebam in udeležencem, ki so take obveznosti poravnali na račun drugih udeležencev. Preostali izkupiček se razdeli med udeležence skupnosti glede na njihove deleže.
(3) Če je predmet skupnosti nepremičnina, se ta proda na javni dražbi.
(4) Pri nakupu po drugem in tretjem odstavku imajo ob enakih pogojih kot tretje osebe prednost eden ali več dosedanjih udeležencev.
(5) Drugi odstavek se smiselno uporablja tudi, če pride do prenehanja skupnosti, ker so udeleženci odsvojili predmet skupnosti kot celoto ali če predmet skupnosti več ne obstaja.
(6) Če prodaja ne uspe skupnost ne preneha.
Ustanovitev družbe
1011. člen
(1) Če to ne nasprotuje zakonu, lahko skupnost preneha tudi tako, da udeleženci sklenejo družbeno pogodbo po določbah tega zakona ali po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Če skupnost preneha po prvem odstavku tega člena, se razdelitev ne opravi, če se vloži v družbo celoten predmet skupnosti.
(3) Udeleženci skupnosti tudi po ustanovitvi družbe odgovarjajo tretjim osebam tako kot pred ustanovitvijo. Z družbeno pogodbo pa lahko drugače uredijo medsebojne obveznosti, ki so nastale v času, ko je obstajala skupnost.