563.člen
(ustanovitev, cilj in dejavnost)
(1)Gospodarsko interesno združenje (v nadaljnjem besedilu: združenje) lahko ustanovita vsaj dve družbi oziroma podjetnika.
(2)Cilj združenja je olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost njegovih članov, izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega dobička.
(3)Dejavnost združenja mora biti v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi članov in je lahko v razmerju do teh dejavnosti le pomožne narave.
(4)K združenju lahko pristopijo tudi osebe, ki opravljajo poklic, urejen s posebnimi predpisi.
564.člen
(kapital, pravice članov)
(1)Združenje se lahko ustanovi brez osnovnega kapitala.
(2)Pravice članov združenja ne morejo biti izražene v vrednostnih papirjih; vsaka drugačna določba je nična.
565.člen
(pravna osebnost, prevzemanje obveznosti)
(1)Združenje pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v register.
(2)Združenje lahko poleg nalog za svoje člane na običajen način opravlja tudi vse gospodarske posle za svoj račun.
566.člen
(odgovornost članov)
(1)Člani so odgovorni za obveznosti združenja z vsem svojim premoženjem. Član, ki pristopi po ustanovitvi združenja, je lahko v skladu s pogodbo oproščen odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njegovim pristopom, pri čemer pa mora biti taka oprostitev objavljena. Če ni s tretjim sopogodbenikom drugače dogovorjeno, je odgovornost članov solidarna.
(2)Upniki združenja ne morejo zahtevati poplačila od članov, dokler niso neuspešno uveljavljali plačila od združenja samega.
567.člen
(izdajanje obveznic)
Združenje lahko izdaja vrednostne papirje pod pogoji, ki veljajo za njihovo izdajo za družbe, vendar le, če so člani združenja izključno družbe, ki imajo po zakonu pravico izdajati vrednostne papirje take vrste in izpolnjujejo za to predpisane pogoje.
568.člen
(pogodba o ustanovitvi)
(1)Pogodba o ustanovitvi določi organizacijo združenja in mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa ter objavljena.
(2)Pogodba ureja zlasti:
– ime združenja,
– imena in priimke ali firme članov združenja, njihovo pravno obliko, prebivališča ali sedeže ter podatke o vpisu v register,
– čas, za katerega je združenje ustanovljeno, razen če je ustanovljeno za nedoločen čas,
– cilj in dejavnost združenja, in
– sedež združenja.
(3)Spremembe pogodbe o ustanovitvi je treba skleniti in objaviti v enaki obliki kot pogodbo. Proti tretjim osebam učinkujejo te spremembe šele od dneva objave.
569.člen
(članstvo v združenju)
(1)Združenje lahko sprejema nove člane pod pogoji, določenimi v pogodbi o ustanovitvi.
(2)Vsak član lahko iz združenja izstopi pod pogojem, da je poravnal svoje obveznosti. Pogodba o ustanovitvi lahko določi tudi druge pogoje za izstop.
570.člen
(skupščina združenja)
(1)Skupščina združenja sprejema odločitve, tudi o predčasnem prenehanju ali podaljšanju združenja, v skladu s pogodbo o ustanovitvi. Pogodba o ustanovitvi lahko določi, da se lahko vse ali nekatere odločitve sprejmejo le ob določenem kvorumu ali z določeno večino; če takšnih določb v pogodbi o ustanovitvi ni, se za odločitev zahteva soglasje vseh članov.
(2)Pogodba o ustanovitvi lahko določi, da imajo nekateri člani več glasov kot drugi, sicer se šteje, da pripada vsakemu članu en glas.
(3)Skupščina se mora obvezno sestati, če to zahteva vsaj četrtina članov združenja.
571.člen
(upravljanje združenja)
(1)Združenje ima poslovodstvo, v kateri je ena ali več oseb.
(2)Pravna oseba je lahko član poslovodstva, če imenuje stalnega predstavnika, ki je odgovoren enako, kot če bi bil sam v lastnem imenu član poslovodstva.
(3)Člani poslovodstva združenja in stalni predstavniki članov pravnih oseb so odgovorni posamično ali solidarno združenju in tretjim osebam za kršitve predpisov, ki se nanašajo na združenje, kršitve ustanovitvene pogodbe ter za napake pri poslovanju. Če je pri nastanku določenih posledic sodelovalo več članov poslovodstva, sodišče določi njihov delež pri povračilu škode.
(4)Način upravljanja združenja, imenovanje članov poslovodstva in določitev njihovih pooblastil, pravic in pogojev za odpoklic se uredijo s pogodbo o ustanovitvi ali s sklepom skupščine.
(5)V razmerjih do tretjih oseb zavezuje združenje vsako dejanje posameznega člana poslovodstva, ki sodi v dejavnost združenja. Omejitve pooblastil so proti tretjim osebam brez pravnega učinka.
572.člen
(nadzor nad poslovanjem in vodenje poslovnih knjig)
(1)Nadzor nad poslovanjem združenja, ki mora biti poverjen revizorjem, in nadzor nad poslovnimi knjigami se opravljata na način, določen s pogodbo o ustanovitvi.
(2)Če združenje izdaja obveznice, mora nadzor opraviti en ali več revizorjev, ki jih imenuje skupščina in katerih pooblastila ter mandatna doba se določijo v posebni pogodbi.
(3)Nadzor nad poslovnimi knjigami združenj, ki imajo več kot 100 delavcev, morajo opravljati revizorji na način in pod pogoji, ki veljajo za družbe.
(4) Za združenje se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o poslovnih knjigah in letnem poročilu, kot veljajo za osebne družbe iz tretjega odstavka 53.člena tega zakona, razen v primerih, ko ta zakon določa drugače.
573.člen
(nastopanje združenja proti tretjim osebam)
Vsi akti in dokumenti združenja, ki so namenjeni tretjim osebam, zlasti pa dopisi, računi, oglasi in razna obvestila in objave, morajo vsebovati jasno oznako firme združenja z dodatkom »gospodarsko interesno združenje« ali kratico »GIZ«.
574.člen
(preoblikovanje pravnih oseb v združenje in obratno)
(1)Vsaka pravna oseba, katere dejavnost ustreza opredelitvi dejavnosti združenja, se lahko preoblikuje v tako združenje brez prenehanja ene in nastanka nove pravne osebe.
(2)Združenje se lahko preoblikuje v družbo z neomejeno odgovornostjo brez prenehanja ene in nastanka nove pravne osebe.
575.člen
(nesposobnost člana)
Ob začetku stečaja, likvidacije ali izgube poslovne sposobnosti posameznega člana združenja takemu članu preneha članstvo z dnem začetka stečaja ali postopka likvidacije ali z dnem ugotovitve izgube sposobnosti. Združenje v takem primeru obstaja še naprej, razen če je v pogodbi o ustanovitvi določeno, da združenje samodejno preneha ob prenehanju posameznega člana.
576.člen
(prenehanje in likvidacija)
(1)Združenje preneha:
– s pretekom časa, če je ustanovljeno za določen čas;
– zaradi uresničitve ali ugasnitve cilja združenja;
– na podlagi sklepa članov, ali
– na podlagi sodne odločbe.
(2)Z nastankom vzroka za prenehanje združenja iz prejšnjega odstavka je treba začeti likvidacijski postopek.
(3)Za postopek likvidacije se smiselno uporabljajo določbe o likvidaciji delniške družbe.
577.člen
(evropsko gospodarsko interesno združenje)
(1)V Republiki Sloveniji se lahko ustanovi evropsko gospodarsko interesno združenje (v nadaljnjem besedilu: evropsko združenje) v skladu z Uredbo 2137/85/EGS.
(2)Glede vprašanj, ki z Uredbo 2137/85/EGS niso izrecno urejena, se tudi za evropsko združenje uporabljajo določbe tega dela zakona, ki veljajo za združenje.
578.člen
(posebne določbe za evropsko združenje)
(1)Evropsko združenje pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v register v Republiki Sloveniji.
(2)Član poslovodstva evropskega združenja je lahko tudi pravna oseba pod pogojem, da imenuje za svojega stalnega predstavnika fizično osebo, ki je odgovorna enako, kot da bi bila sama članica poslovodstva.
(3)Članu evropskega združenja samodejno preneha članstvo v združenju z dnem začetka stečaja ali likvidacije.
(4)Evropsko združenje mora v vseh aktih in dokumentih, namenjenih tretjim osebam, uporabljati jasno označeno ime evropskega združenja z dodatkom »evropsko gospodarsko interesno združenje« ali kratico »EGIZ«.
578.a člen
(objavljanje sporočil evropskega združenja v Uradnem listu Evropske unije)
O podatkih ali sporočilih, ki se v skladu z 11.členom Uredbe 2137/85/EGS objavljajo v Uradnem listu Evropske unije, mora AJPES v enem mesecu po njihovi objavi na svoji spletni strani obvestiti organ, ki je pristojen za objave v Uradnem listu Evropske unije.