6.1. Zemljiška knjiga kot centralna informatizirana baza

Informatizirana glavna knjiga 
175. člen

(1) Glavna knjiga zemljiške knjige se vodi kot centralna informatizirana baza (v nadaljnjem besedilu: informatizirana glavna knjiga).

(2) Informatizirana glavna knjiga se vodi tako, da se vpisujejo in vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo zemljiške knjige pri vsakem od zemljiškoknjižnih sodišč v Republiki Sloveniji, v centralni informatizirani bazi glavne knjige zemljiške knjige Republike Slovenije.

(3) Vpisi v informatizirano glavno knjigo v celoti nadomestijo vpise v dosedanje ročno vodene zemljiškoknjižne vložke.

(4) Informatizirana glavna knjiga se povezuje s katastri, centralnim registrom prebivalstva, matično knjigo, sodnim registrom, poslovnim registrom in drugimi informatiziranimi javnimi evidencami, ki vsebujejo podatke, pomembne za zemljiško knjigo.

(5) Informatizirana glavna knjiga in informatizirana zbirka listin sta dokumentarno gradivo, ki se hrani trajno.

176. člen

(črtan)

Izvedba vpisov 
177. člen

(1) Vpisi v informatizirano glavno knjigo se izvedejo:

1. glavni vpisi: na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa,

2. poočitve iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona: ko zemljiškoknjižno sodišče preveri, da so izpolnjeni pogoji dovoljenosti te poočitve iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 115. člena.

(2) Informacijski sistem e-ZK mora geodetski upravi elektronsko posredovati podatke o vseh izvedenih vpisih, ki pomenijo spremembo osnovnega pravnega položaja nepremičnine ali imetnika vknjižene lastninske pravice.

Podatki o vpisih 
178. člen

(1) V informatizirano glavno knjigo se o vsakem vpisu vpišejo naslednji podatki:

1. trenutek (dan, ura in minuta), od katerega vpis učinkuje,

2. trenutek (dan, ura in minuta) začetka in opravilna številka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je bilo pravnomočno odločeno o dovolitvi tega vpisa,

3. če je predmet vpisa nov osnovni pravni položaj nepremičnine ali nova izvedena pravica ali pravno dejstvo tudi:

– enolična identifikacijska oznaka tega osnovnega pravnega položaja nepremičnine, izvedene pravice ali pravnega dejstva in

– podatki, določeni s tem zakonom za to vrsto osnovnega pravnega položaja nepremičnine, izvedene pravice ali pravnega dejstva,

4. podatki o listini, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa,

5. trenutek (dan, ura in minuta) izvedbe vpisa v glavni knjigi.

(2) Če se zaradi narave vpisa zbriše prej vpisani podatek, se v informatizirani glavni knjigi ta podatek označi kot izbrisan in mora v informatizirani glavni knjigi ostati dostopen tudi po izvedbi tega vpisa.

179. člen

(črtan)

6.2. Zemljiškoknjižni vložek

(črtano)

180. člen

(črtan)

181. člen

(črtan)

182. člen

(črtan)

183. člen

(črtan)

184. člen

(črtan)

185. člen

(črtan)

6.3. Razdelitev in združitev idealnih deležev ter oblikovanje etažne lastnine

(črtano)

186. člen

(črtan)

187. člen

(črtan)

188. člen

(črtan)

6.4. Vrstni red vpisov

(črtano)

189. člen

(črtan)

190. člen

(črtan)

191. člen

(črtan)

192. člen

(črtan)

6.5. Zbirka listin

Zbirka listin 
193. člen

(1) Če je vpis pravnomočno dovoljen, se po izvedbi vpisa v zbirko listin vloži:

1. sklep o dovolitvi vpisa in

2. listine, ki so bile podlaga za dovolitev vpisa.

(2) Zbirka listin mora biti vodena tako, da je mogoče vsako listino poiskati po opravilni številki zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je bilo pravnomočno odločeno o dovolitvi tega vpisa.

Informatizirana zbirka listin 
194. člen

(1) Zbirka listin se vodi kot informatizirana zbirka listin, v kateri se hranijo te listine v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki, začetimi po 1. maju 2011:

1. elektronski izvirniki sklepov, s katerimi je bil vpis pravnomočno dovoljen,

2. v elektronsko obliko pretvorjene listine, ki so bile podlaga za dovolitev vpisa.

(2) V elektronsko obliko pretvorjena listina, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, ima enako dokazno moč kot izvorna listina.

6.6. Zagotavljanje javnosti zemljiške knjige

Javnost glavne knjige 
195. člen

(1) Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige.

(2) Na zahtevo izda zemljiškoknjižno sodišče tudi potrdilo, da določen vpis obstaja, da v zvezi z določeno nepremičnino ni poznejših vpisov, da je določen vpis izbrisan ali da določenega vpisa ni.

Javnost zbirke listin 
196. člen

(1) Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.

(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zemljiškoknjižni predlog in listine, ki so mu priložene, o katerem zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, in za listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pa o tem vpisu še ni odločilo, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (prvi odstavek 6. člena).

(3) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve.

(4) Zemljiškoknjižno sodišče mora na prepisu listine iz drugega odstavka tega člena prekriti zadnjih šest številk EMŠO.

Način zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke listin 
197. člen

(1) Javnost informatizirane zbirke listin se zagotovi z izpisom listine, vključene v informatizirani zbirki listin, na papir.

(2) Izpis listine iz informatizirane zbirke listin mora v skladu s 196. členom tega zakona izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče.

(3) Izpis listine iz drugega odstavka 196. člena tega zakona mora v skladu s četrtim odstavkom 196. člena tega zakona izdati tudi vsak notar.

Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige 
198. člen

(1) Vsakomur mora biti prek portala e-ZK omogočen brezplačen dostop in računalniški izpis teh podatkov informatizirane glavne knjige:

1. vpisanih (aktualnih) podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: redni izpis iz zemljiške knjige),

2. prej vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino in ki so zaradi poznejših vpisov označeni kot izbrisani (v nadaljnjem besedilu: zgodovinski izpis iz zemljiške knjige),

3. podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona,

4. če je pri nepremičnini vpisana plomba tudi podatkov:

– o stanju postopka,

– o vsebini zemljiškoknjižnega predloga in

– o vsebini sklepov zemljiškoknjižnega sodišča ali sodišča druge stopnje o vpisu.

(2) Vsakdo lahko zahteva, da mu naslednja oseba proti plačilu takse ali nadomestila, izda izpis iz prejšnjega odstavka kot overjeni izpis na papir:

1. vsako zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, na območju katerega je nepremičnina, ki je predmet zahteve za izpis,

2. vsak notar ali

3. drug državni organ, določen v predpisu iz 7. točke prvega odstavka 125.e člena tega zakona.

(3) Če izpis iz prvega odstavka tega člena vključuje podatke o fizični osebi, mora biti zadnjih šest številk EMŠO v izpisu prikritih.

(4) Prejšnji odstavek tega člena se ne uporablja za izpis, ki ga izdela (v nadaljnjem besedilu: zaščiteni izpis):

1. sodišče, če podatke o EMŠO potrebuje v postopku, ki ga vodi, ali

2. notar, če podatke o EMŠO potrebuje za preveritev, ali je določena oseba imetnik pravice, vpisane v zemljiški knjigi.

(5) Pri izdelavi zaščitenega izpisa mora sodišče ali notar vnesti tudi podatke o razlogu za izdelavo takega izpisa. Ti podatki se trajno hranijo v informacijskem sistemu e-ZK.

(6) Na način iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti tudi izpis, ki poleg podatkov, ki jih vključuje redni izpis iz zemljiške knjige, vključuje tudi podatke o nepremičnini, vpisane v katastru.

(7) Če so za to izpolnjeni tehnični pogoji, je treba na način iz prvega odstavka tega člena zagotoviti tudi izpis, ki poleg podatkov, ki jih vključuje redni izpis iz zemljiške knjige, vključuje tudi podatke o javnopravnem režimu glede nepremičnine, ki jih vključuje prostorski informacijski sistem.

Omejitev dostopa do osebnih podatkov 
199. člen

(1) Določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč.

(2) Nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek imajo naslednje osebe pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini:

1. upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi,

2. državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s to osebo v okviru svojih pristojnosti,

3. notar, če te podatke potrebuje pri izvajanju notarskih opravil v skladu z zakonom o notariatu,

4. imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško knjigo.

(4) O dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten.

Spletne storitve za posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige 
199.a člen

(1) Center za informatiko mora zagotoviti spletne storitve za posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige, ki omogočajo elektronsko posredovanje teh podatkov:

1. podatkov o vseh nepremičninah, pri katerih je vknjižena lastninska pravica v korist posameznega imetnika, če je pri tem imetniku v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki,

2. podatkov o vseh izvedenih pravicah ali pravnih dejstvih iz četrtega odstavka 13.a člena, vpisanih v korist posameznega imetnika, če je pri tem imetniku v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki,

3. podatkov o osnovnem pravnem položaju vseh posameznih delov v etažni lastnini pri posamezni stavbi v etažni lastnini.

(2) Center za informatiko lahko posreduje:

1. podatke iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka: imetniku, v korist katerega so vknjižene pravice ali vpisana pravna dejstva, ki so predmet spletne storitve,

2. podatke iz 3. točke prejšnjega odstavka: upravniku, ki upravlja stavbo v etažni lastnini, ki je predmet spletne storitve.

(3) Podatki, ki se posredujejo po prvem odstavku tega člena ne smejo vključevati zadnjih šest številka EMŠO druge osebe, razen imetnika, kateremu se posredujejo.

(4) Za uporabo spletnih storitev iz prvega odstavka tega člena morajo uporabniki plačevati nadomestilo.

(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja za državne organe, organe lokalnih skupnosti in osebe z javnimi pooblastili za opravljanje nalog, pri katerih potrebujejo podatke, ki so predmet spletnih storitev.

(6) Minister, pristojen za pravosodje, na predlog Centra za informatiko določi podrobnejša pravila o spletnih storitvah iz prvega odstavka tega člena, in s tarifo določi nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena.

6.7. Pomotni vpisi

Postopek popravljanja pomotnih vpisov 
200. člen

(1) Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa.

(2) Za postopek popravljanja pomotnega vpisa se smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.

201. člen

(črtan)