Oddelek 8.1: Splošna pravila o postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom
445. člen
(tuja država in država članica)
(1) Tuja država je vsaka druga država, razen Republike Slovenije.
(2) Država članica je država članica Evropske unije.
446. člen
(domači in tuji postopek zaradi insolventnosti)
(1) Domači postopek zaradi insolventnosti je postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče Republike Slovenije po 3. in 4. ali 5. poglavju tega zakona.
(2) Tuji postopek zaradi insolventnosti je vsak sodni ali upravni postopek:
1. ki se vodi v tuji državi za skupni račun vseh upnikov dolžnika zaradi finančnega prestrukturiranja ali likvidacije dolžnika in
2. v katerem nad unovčenjem premoženja in vodenjem poslov dolžnika opravlja nadzor tuje sodišče ali upravitelj, ki ga imenuje tuje sodišče.
(3) Tuji glavni postopek zaradi insolventnosti je tuji postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov.
(4) Če je dolžnik pravna oseba, velja, če se ne dokaže drugače, da ima središče uresničevanja svojih glavnih interesov v državi, v kateri ima registriran svoj sedež.
(5) Tuji pomožni postopek zaradi insolventnosti je tuji postopek zaradi insolventnosti:
1. ki ni glavni postopek zaradi insolventnosti in
2. ki se vodi v tuji državi, v kateri ima dolžnik svojo poslovalnico.
(6) Poslovalnica je vsako mesto poslovanja, na katerem dolžnik s svojim osebjem trajneje izvaja gospodarske posle z blagom ali storitvami.
(7) Tuje sodišče je sodišče ali drug organ tuje države, ki je v tej državi pristojen za odločanje o začetku postopka zaradi insolventnosti ali sprejemanje odločitev v tem postopku.
(8) Tuji upravitelj je oseba ali organ, ki je v tujem postopku zaradi insolventnosti upravičen:
1. voditi ali nadzorovati:
– finančno prestrukturiranje dolžnika ali
– unovčenje njegovega premoženja ali poslov ali
2. nastopati kot predstavnik tujega postopka zaradi insolventnosti.
(9) Tuja odločba zaradi insolventnosti je odločba tujega sodišča, s katero to odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti ali imenovanju upravitelja.
447. člen
(osebe po državni pripadnosti)
Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi prebivališče, in pravna oseba, ki ima v tej državi središče uresničevanja svojih glavnih interesov.
448. člen
(država, v kateri je premoženje)
Država, v kateri je premoženje, je:
1. pri premičnih stvareh: država, v kateri so te stvari,
2. pri pravicah, katerih predmet je nepremičnina, ali drugih pravicah, ki se pridobijo z vpisom v javni register: država, v pristojnosti katere je ta register,
3. pri terjatvah: država, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov.
449. člen
(uporaba 8. poglavja)
(1) 8. poglavje tega zakona se uporablja, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno:
1. za pravno pomoč, za katero v Republiki Sloveniji zaprosi tuje sodišče ali tuji upravitelj v zvezi s tujim postopkom zaradi insolventnosti,
2. za pravno pomoč, za katero v tuji državi zaprosi sodišče ali upravitelj v zvezi z domačim postopkom zaradi insolventnosti,
3. če se nad istim dolžnikom hkrati vodita domači in tuji postopek zaradi insolventnosti in
4. če imajo tuji upniki interes, da predlagajo začetek domačega postopka zaradi insolventnosti ali sodelujejo v njem.
(2) Pravila, določena v 8. poglavju tega zakona, se ne uporabljajo za razmerja, ki so drugače urejena v mednarodni pogodbi, ki jo je Republika Slovenija sklenila z eno ali več tujimi državami.
(3) Nobeno pravilo, določeno v 8. poglavju tega zakona, ne omejuje pristojnosti domačega sodišča ali upravičenj domačega upravitelja, da da dodatno pravno pomoč tujemu upravitelju po pravilih, določenih v drugih zakonih.
450. člen
(pristojnost domačega sodišča)
(1) Za odločanje o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti in sodelovanje s tujimi sodišči je pristojno domače sodišče, ki je stvarno pristojno za vodenje domačih postopkov zaradi insolventnosti.
(2) Za odločanje o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti in sodelovanje s tujimi sodišči je krajevno pristojno:
1. če ima dolžnik, ki je domača pravna oseba ali podjetnik, v Republiki Sloveniji svoj sedež: sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež,
2. če ima dolžnik, ki je tuja oseba, v Republiki Sloveniji svojo podružnico: sodišče, na območju katerega je sedež te podružnice,
3. v drugih primerih Okrožno sodišče v Ljubljani.
(3) V zadevah iz prvega odstavka tega člena odloča sodnik posameznik.
451. člen
(upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi)
Domači upravitelj je upravičen zastopati insolventnega dolžnika in opravljati druge posle za potrebe postopka zaradi insolventnosti v tuji državi.
452. člen
(izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije)
Domače sodišče lahko zavrne priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti ali zahtevo tujega sodišča ali upravitelja za pomoč ali sodelovanje, če bi to lahko negativno vplivalo na suverenost, varnost ali javni interes Republike Slovenije.
453. člen
(razlaga pravil, določenih v 8. poglavju)
Pri razlagi pravil, določenih v 8. poglavju tega zakona, je treba upoštevati njihov mednarodni izvor, potrebo po spodbujanju njihove enotne uporabe in spoštovanje dobre vere.
Oddelek 8.2: Dostop tujih upraviteljev in upnikov do domačih sodišč
454. člen
(upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča)
(1) Tuji upravitelj lahko za račun premoženja tujega dolžnika ali tujega postopka zaradi insolventnosti v domačem postopku zaradi insolventnosti neposredno vloži vsako vlogo in opravlja druga procesna dejanja v tem postopku.
(2) Samo zaradi pravnega dejstva opravljanja procesnih dejanj po prvem odstavku tega člena domače sodišče ne postane pristojno za zadeve v zvezi s tujim upraviteljem ali premoženjem ali posli tujega insolventnega dolžnika, razen za procesna dejanja iz prvega odstavka tega člena.
455. člen
(upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti)
Tuji upravitelj je upravičen predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti, če so za to izpolnjeni splošni pogoji, določeni v 3. in 4. ali 5. poglavju tega zakona.
456. člen
(sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti)
Če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan v skladu z oddelkom 8.3 tega zakona in se nad istim dolžnikom vodi tudi domači postopek zaradi insolventnosti, se je tuji upravitelj kot intervenient upravičen udeležiti domačega postopka zaradi insolventnosti in opravljati procesna dejanja v tem postopku zaradi varovanja, unovčenja in razdelitve premoženja dolžnika in usklajevanja s tujim postopkom zaradi insolventnosti.
457. člen
(položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti)
(1) V domačem postopku zaradi insolventnosti imajo tuji upniki enak položaj in enake pravice glede upravičenja predlagati začetek tega postopka ter opravljati procesna dejanja v tem postopku kot domači upniki.
(2) Prvi odstavek tega člena ne izključuje uporabe pravil o vrstnem redu plačil terjatev upnikov, vendar je treba tuje upnike pri vrstnem redu plačila terjatev obravnavati enako kot domače upnike, ki so v enakem razmerju do insolventnega dolžnika.
458. člen
(obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka)
(1) Upravitelj mora takoj, ko je to mogoče, in najpozneje v enem mesecu po začetku domačega stečajnega postopka vsem znanim tujim upnikom stečajnega dolžnika poslati obvestilo o začetku stečajnega postopka.
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 243. člena tega zakona.
(3) Za znanega tujega upnika iz prvega odstavka tega člena velja upnik:
1. obveznost stečajnega dolžnika do katerega je mogoče ugotoviti na podlagi poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika pri sestavi računovodskih izkazov do začetka stečajnega postopka po prvem odstavku 291. člena tega zakona in
2. katerega naslov je mogoče ugotoviti na podlagi dokumentacije iz 1. točke tega odstavka.
(4) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena lahko upravitelj pošlje z navadno poštno pošiljko ali po elektronski pošti.
Oddelek 8.3: Priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti in začasni ukrepi
459. člen
(uporaba pravil o postopku)
Za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti se uporabljajo splošna pravila o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb, določena v zakonu, ki ureja mednarodno zasebno pravo in postopek, če ni v oddelku 8.3 tega zakona drugače določeno.
460. člen
(zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Zahtevo za priznanje tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: zahteva za priznanje) lahko vloži oseba, ki je bila v tem postopku imenovana za upravitelja.
(2) Zahtevi za priznanje je treba priložiti:
1. overjeno kopijo odločbe tujega sodišča o začetku postopka zaradi insolventnosti ali
2. izjavo tujega sodišča, s katero to potrjuje, da je bil začet tuji postopek zaradi insolventnosti in imenovan tuji upravitelj.
(3) Zahtevi za priznanje mora tuji upravitelj priložiti svojo izjavo, v kateri navede vse tuje postopke zaradi insolventnosti, ki tečejo proti dolžniku in za katere ve.
(4) Zahtevi za priznanje mora biti priložen tudi overjen prevod listin iz drugega in tretjega odstavka tega člena v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi.
461. člen
(domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)
Pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti veljajo naslednje domneve, če se ne dokaže drugače:
1. da ima postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, značilnosti tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti iz drugega odstavka 446. člena tega zakona, tuji upravitelj pa položaj tujega upravitelja iz osmega odstavka 446. člena tega zakona, če je tako navedeno v listini iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 460. člena tega zakona,
2. da so listine, priložene zahtevi za priznanje tujega sodnega postopka, verodostojne ne glede na to, ali so bile nadoverjene, in
3. domneva iz četrtega odstavka 446. člena tega zakona.
462. člen
(sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Sodišče izda sklep, s katerim prizna tuji postopek zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti):
1. če so zahtevi za priznanje priložene listine iz drugega in tretjega odstavka 460. člena tega zakona,
2. če ima postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, značilnosti tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti iz drugega odstavka 446. člena tega zakona,
3. če ima tuji upravitelj položaj tujega upravitelja iz osmega odstavka 446. člena tega zakona,
4. če ima dolžnik v tuji državi, v kateri poteka postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, središče uresničevanja svojih glavnih interesov ali svojo poslovalnico in
5. če ni ovir za priznanje iz 452. člena tega zakona.
(2) S sklepom o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti sodišče odloči tudi o tem, ali se tuji postopek zaradi insolventnosti prizna kot glavni ali pomožni postopek zaradi insolventnosti.
(3) Sodišče prizna tuji postopek zaradi insolventnosti:
1. kot glavni postopek: če ima dolžnik v tuji državi, v kateri poteka postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, središče uresničevanja svojih glavnih interesov ali
2. kot pomožni postopek, če:
– ni izpolnjen pogoj iz 1. točke tega odstavka in
– ima dolžnik v tuji državi, v kateri poteka postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, svojo poslovalnico.
(4) O priznanju tujega sodnega postopka mora sodišče odločati prednostno.
(5) Sodišče lahko na podlagi ugovora dolžnika ali druge osebe, ki ima pravni interes, ali obvestila iz 464. člena tega zakona spremeni ali odpravi sklep o priznanju tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti, če presodi, da pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni ali da so prenehali.
463. člen
(objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti mora sodišče objaviti po 122. členu tega zakona.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za sklep, s katerim sodišče spremeni ali odpravi pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti.
464. člen
(obveščanje sodišča o novih informacijah)
Tuji upravitelj, ki je vložil zahtevo za priznanje, mora sodišče nemudoma obvestiti o:
1. vsaki pomembni spremembi položaja tujega postopka zaradi insolventnosti ali položaja tujega upravitelja, imenovanega v tem postopku, in
2. vsakem drugem tujem postopku zaradi insolventnosti proti istemu dolžniku, za katerega je izvedel.
465. člen
(začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Sodišče lahko po vložitvi zahteve za priznanje na predlog tujega upravitelja izda začasno odredbo, s katero začasno do odločitve o zahtevi za priznanje uredi posledice tuje sodnega postopka zaradi insolventnosti v Republiki Sloveniji, če je tako zavarovanje nujno potrebno za zaščito premoženja dolžnika ali interesov upnikov.
(2) Z začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče:
1. odredi prekinitev vseh postopkov izvršbe proti dolžniku in prepove začetek novih postopkov izvršbe in zavarovanja,
2. pooblasti tujega upravitelja ali drugo osebo, ki jo določi, za upravljanje ali prodajo celotnega ali dela premoženja insolventnega dolžnika, ki je v Republiki Sloveniji,
3. odredi vsak drug ukrep iz tretjega odstavka 240. člena tega zakona.
(3) Za začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena se uporabljata 270. in 271. člen ZIZ, če ni v tem členu drugače določeno.
(4) Pravne posledice, ki jih sodišče določi z začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena v Republiki Sloveniji:
1. nastanejo z objavo sklepa o začasni odredbi in
2. prenehajo z objavo sklepa, s katerim sodišče odloči o zahtevi za priznanje.
(5) Če je predmet zahteve za priznanje iz prvega odstavka tega člena tuji pomožni postopek zaradi insolventnosti, sodišče lahko zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, če bi ukrepi iz drugega odstavka tega člena lahko ovirali vodenje domačega ali tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki poteka proti istemu dolžniku.
466. člen
(pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo, ne da bi o njih odločalo sodišče)
(1) Če sodišče prizna tuji postopek zaradi insolventnosti kot glavni postopek, z objavo sklepa o priznanju glede insolventnega dolžnika in njegovega premoženja v Republiki Sloveniji nastanejo naslednje pravne posledice začetka tujega postopka zaradi insolventnosti:
1. proti dolžniku ni dovoljeno začeti postopka izvršbe ali zavarovanja, postopki, ki že potekajo, pa se prekinejo in
2. pooblastila dolžnikovih zastopnikov in pooblaščencev za razpolaganje z njegovim premoženjem ali opravljanje drugih pravnih poslov za dolžnika preidejo na tujega upravitelja.
(2) Za pravne posledice iz 1. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelku 3.8 tega zakona, za pravne posledice iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa 245. člen tega zakona.
(3) Pravne posledice iz prvega odstavka tega člena niso ovira za začetek postopka, ki ga je treba začeti zaradi ohranitve terjatve do insolventnega dolžnika.
(4) Pravne posledice iz prvega odstavka tega člena niso ovira za vložitev predloga za začetek domačega postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku in pravna dejanja, potrebna za uveljavitev terjatev upnikov v tem postopku.
467. člen
(pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče)
(1) Če sodišče prizna tuji postopek zaradi insolventnosti kot glavni ali pomožni postopek, s sklepom o priznanju tega sodnega postopka ali posebnim sklepom na predlog tujega upravitelja odloči o pravnih posledicah tega priznanja v Republiki Sloveniji.
(2) S sklepom iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče:
1. tudi za pomožni postopek določi, da nastanejo pravne posledice iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 466. člena tega zakona,
2. pooblasti tujega upravitelja ali drugo osebo, ki jo določi, za upravljanje ali prodajo celotnega ali dela premoženja insolventnega dolžnika, ki je v Republiki Sloveniji, če presodi, da so interesi domačih upnikov ustrezno varovani,
3. določi obveznost predati poslovno dokumentacijo in dati informacije tujemu upravitelju za potrebe tujega postopka zaradi insolventnosti po četrtem in petem odstavku 239. člena ter 292. členu tega zakona.
(3) Sodišče ugodi predlogu za določitev posamezne pravne posledice priznanja tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, če je premoženje iz 2. točke drugega odstavka tega člena po tem zakonu dovoljeno upravljati in prodati v tujem pomožnem postopku ali če so informacije iz 3. točke drugega odstavka tega člena potrebne za vodenje tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti.
(4) Pravne posledice, ki jih določi sodišče po prvem do tretjem odstavku tega člena, v Republiki Sloveniji nastanejo z objavo sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti.
(5) Četrti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za sklep, s katerim sodišče spremeni ali odpravi pravne posledice iz prvega odstavka 466. člena tega zakona ali iz prvega do tretjega odstavka tega člena.
468. člen
(varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanaja tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Sodišče sme po 465. ali 467. členu tega zakona določiti samo tiste pravne posledice tujega postopka zaradi insolventnosti, ki omogočajo, da so ustrezno zavarovani interesi upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere te pravne posledice učinkujejo.
(2) Sodišče lahko učinkovanje pravne posledice, ki jo določi po 465. ali 467. členu tega zakona, poveže s pogoji, ki so po presoji sodišča potrebni za varovanje interesov iz prvega odstavka tega člena.
(3) Sodišče lahko na podlagi predloga tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice, določene po 465. ali 467. členu tega zakona, ali po uradni dolžnosti spremeni ali odpravi te pravne posledice.
469. člen
(procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika)
(1) S priznanjem tujega postopka zaradi insolventnosti kot glavnega postopka pridobi tuji upravitelj procesno legitimacijo v Republiki Sloveniji, da izpodbija pravna dejanja insolventnega dolžnika.
(2) Če sodišče prizna tuji postopek zaradi insolventnosti kot pomožni postopek, lahko tujemu upravitelju po prvem odstavku 467. členu tega zakona podeli tudi procesno legitimacijo za izpodbijanje pravnega dejanja insolventnega dolžnika, če se pravno dejanje, ki se izpodbija, nanaša na premoženje, ki ga je po tem zakonu dovoljeno upravljati in prodati v tujem pomožnem postopku zaradi insolventnosti.
470. člen
(intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik)
S priznanjem tujega postopka zaradi insolventnosti pridobi tuji upravitelj procesno legitimacijo, da nastopi kot intervenient v vsakem postopku v Republiki Sloveniji, katerega stranka je insolventni dolžnik.
Oddelek 8.4: Sodelovanje s tujimi sodišči in tujimi upravitelji
471. člen
(sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)
(1) Domače sodišče mora v zadevah iz prvega odstavka 449. člena tega zakona v največjem mogočem obsegu sodelovati s tujimi sodišči in tujimi upravitelji neposredno ali po domačem upravitelju.
(2) Domače sodišče je pri sodelovanju po prvem odstavku tega člena upravičeno:
1. izmenjavati si informacije neposredno s tujim sodiščem ali tujim upraviteljem,
2. zahtevati informacije ali pravno pomoč neposredno od tujega sodišča ali tujega upravitelja in
3. dajati informacije ali izvajati dejanja pravne pomoči na podlagi neposredne zahteve tujega sodišča ali tujega upravitelja.
472. člen
(sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)
(1) Domači upravitelj mora v primerih iz prvega odstavka 449. člena tega zakona v skladu s svojimi pristojnostmi in pod nadzorom domačega sodišča v največjem mogočem obsegu sodelovati s tujimi sodišči in tujimi upravitelji.
(2) Domači upravitelj je pri sodelovanju po prvem odstavku tega člena upravičen, da si pod nadzorom domačega sodišča izmenjuje informacije neposredno s tujim sodiščem ali tujim upraviteljem.
473. člen
(oblike sodelovanja)
(1) Sodelovanje po 471. in 472. členu tega zakona lahko poteka v kateri koli obliki, ki omogoča uresničitev namena sodelovanja in vključuje:
1. imenovanje osebe ali organa, ki deluje po navodilih sodišča, za sodelovanje s tujim sodiščem ali tujim upraviteljem,
2. dajanje informacij z uporabo katerega koli sredstva, ki je po presoji sodišča primerno,
3. usklajevanje upravljanja in nadzorovanja premoženja in poslov insolventnega dolžnika,
4. sklenitev in izvajanje dogovorov, ki se nanašajo na usklajevanje postopkov zaradi insolventnosti s tujimi sodišči,
5. usklajevanje vzporednih postopkov proti istemu insolventnemu dolžniku.
(2) Vrhovno sodišče lahko neposredno sklene dogovor iz 4. točke prvega odstavka tega člena s sodiščem ali drugim organom tuje države, ki je po pravu te države pristojen za neposredno sklepanje in izvajanje takih dogovorov.
(3) Dogovor iz drugega odstavka tega člena zavezuje vsa sodišča, ki so pristojna za odločanje in izvajanje drugih nalog v zadevah iz prvega odstavka 449. člena tega zakona.
473.a člen
(jezik sodelovanja)
Pri sodelovanju po 471. in 472. členu tega zakona lahko domače sodišče ali domači upravitelj uporabljata jezik, ki je pri domačem sodišču v uradni rabi, ali angleški jezik.
Oddelek 8.5: Vzporedni postopki zaradi insolventnosti
474. člen
(začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Če je bil priznan tuji glavni postopek zaradi insolventnosti, je dovoljeno proti istemu dolžniku v Republiki Sloveniji začeti domači postopek zaradi insolventnosti samo kot pomožni postopek.
(2) Pravne posledice domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti iz prvega odstavka tega člena so omejene:
1. na premoženje insolventnega dolžnika v Republiki Sloveniji in
2. v obsegu, potrebnem za uresničitev sodelovanja po pravilih, določenih v oddelku 8.4 tega zakona, na drugo premoženje insolventnega dolžnika, ki po tem zakonu spada v njegovo stečajno maso.
475. člen
(usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če hkrati proti istemu insolventnemu dolžniku potekata domači in tuji postopek zaradi insolventnosti.
(2) Domače sodišče si mora prizadevati za sodelovanje s tujim sodiščem in tujim upraviteljem ter usklajevanje vzporednih postopkov po splošnih pravilih, določenih v oddelku 8.4 tega zakona, in pri tem upoštevati pravila, določena v tretjem do petem odstavku tega člena.
(3) Če je bil domači postopek zaradi insolventnosti začet pred vložitvijo zahteve za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti:
1. mora biti odločitev o pravnih posledicah tujega postopka zaradi insolventnosti po 465. ali 467. členu tega zakona v skladu s pravnimi posledicami domačega postopka zaradi insolventnosti, in
2. če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot glavni postopek: se ne uporabljajo pravila, določena v 466. členu tega zakona.
(4) Če je bil domači postopek zaradi insolventnosti začet po priznanju ali vložitvi zahteve za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti, mora sodišče:
1. preveriti svojo odločitev o pravnih posledicah tujega postopka zaradi insolventnosti, o katerih je odločilo po 465. ali 467. členu tega zakona, in jo spremeniti ali odpraviti, če ni v skladu s pravnimi posledicami domačega postopka zaradi insolventnosti, in
2. če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot glavni postopek: odločiti, da pravna posledica iz 1. točke prvega odstavka 466. člena tega zakona z začetkom domačega postopka zaradi insolventnosti preneha učinkovati, če to ni v skladu s pravnimi posledicami domačega postopka zaradi insolventnosti.
(5) Če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot pomožni postopek, se za odločanje po 1. točki tretjega odstavka in 1. točki četrtega odstavka tega člena smiselno uporablja tretji odstavek 467. člena tega zakona.
476. člen
(usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če hkrati proti istemu insolventnemu dolžniku teče več tujih postopkov zaradi insolventnosti.
(2) V zadevah iz prvega odstavka 449. člena tega zakona si mora domače sodišče prizadevati za sodelovanje s tujim sodiščem in tujim upraviteljem ter usklajevanje vzporednih postopkov po splošnih pravilih, določenih v oddelku 8.4 tega zakona, in pri tem upoštevati naslednja pravila:
1. vsaka odločitev o pravnih posledicah tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti po 465. in 467. členu tega zakona, ki jo sodišče sprejme po priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, mora biti v skladu s pravnimi posledicami tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti,
2. če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot glavni postopek po priznanju drugega tujega postopka zaradi insolventnosti kot pomožnega postopka: mora sodišče preveriti svojo odločitev o pravnih posledicah tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, o katerih je odločilo po 465. ali 467. členu tega zakona, in jo spremeniti ali odpraviti, če ni v skladu s pravnimi posledicami tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti,
3. če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot pomožni postopek po priznanju drugega tujega postopka zaradi insolventnosti kot pomožnega postopka: mora sodišče preveriti svojo odločitev o pravnih posledicah tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, o katerih je odločilo po 465. ali 467. členu tega zakona, in jo spremeniti ali odpraviti v obsegu, potrebnem za uskladitev obeh vzporednih postopkov.
477. člen
(domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti)
Če je priznan tuji postopek zaradi insolventnosti kot glavni postopek, se pri odločanju o predlogu za začetek domačega postopka zaradi insolventnosti domneva, da je dolžnik insolventen, če se ne dokaže drugače.
478. člen
(pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti)
Upnik, ki je prejel plačilo dela svoje nezavarovane terjatve v tujem postopku zaradi insolventnosti, je upravičen do plačila te nezavarovane terjatve v domačem postopku zaradi insolventnosti, ki poteka proti istemu insolventnemu dolžniku, samo do zneska, ki skupaj z zneskom, ki ga je prejel v tujem postopku zaradi insolventnosti, pomeni enak delež plačila terjatev, kot ga v domačem postopku prejmejo upniki za nezavarovane terjatve, ki se plačajo v istem vrstnem redu.
Oddelek 8.6: Pravo, ki se uporabi za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti
479. člen
(splošno pravilo)
Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti se uporabi pravo države, v kateri se ta postopek vodi, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
480. člen
(pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina)
Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pogodbe, katerih predmet je uporaba ali pridobitev nepremičnine, se uporabi pravo države, na območju katere je ta nepremičnina.
481. člen
(pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register)
(1) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pravice insolventnega dolžnika na nepremičnini, ladji ali letalu, ki so predmet vpisa v javni register, se uporabi pravo države, v pristojnosti katere se vodi ta register.
(2) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti in uveljavitev pravic insolventnega dolžnika na vrednostnih papirjih ali drugih finančnih instrumentih se uporabi:
1. če se pridobijo ali prenesejo z vpisom v sistemu centralnega depoja: pravo države, v kateri se vodi ta centralni depo,
2. če se pridobijo ali prenesejo z vpisom v dobro računa, ki se vodi v poddepoju: pravo države, ki se uporablja za vodenje računov v tem poddepoju.
482. člen
(pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge)
(1) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pravice in obveznosti strank ali udeležencev plačilnega sistema ali finančnega trga se uporabi pravo države, ki se uporablja za ta plačilni sistem ali finančni trg.
(2) Prvi odstavek tega člena ne izključuje pravice izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika, če so ta izpodbojna po pravu države, ki se uporablja za ta plačilni sistem ali finančni trg.
(3) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pravice in obveznosti na podlagi pravnih poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, se uporabi splošno pogodbeno pravo, ki se po pravilih tega trga uporablja za te posle, če ni v drugem odstavku 481. člena tega zakona drugače določeno.
483. člen
(pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu)
(1) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank v dogovorih o izravnavi iz drugega odstavka 24.a člena tega zakona in dogovorih o izravnavi, ki niso povezani s kvalificiranimi finančnimi pogodbami, če vsebujejo pravila iz 2. točke drugega odstavka 24.a člena tega zakona, se uporabi splošno pogodbeno pravo, ki se uporablja za ta razmerja.
(2) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank pogodbe o ponovnem odkupu se uporabi splošno pogodbeno pravo, ki se uporablja za ta razmerja, če ni v drugem odstavku 481. člena tega zakona drugače določeno.
484. člen
(pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi)
Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank pogodbe o zaposlitvi se uporabi pravo države, ki se uporablja za to pogodbo.
Oddelek 8.7: Posebna pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice
485. člen
(uporaba oddelka 8.7)
(1) Posebna pravila, določena v oddelku 8.7 tega zakona, se uporabljajo za postopke zaradi insolventnosti, za katere se uporablja Uredba 2015/848/EU.
(2) Posebna pravila, določena v oddelku 8.7 tega zakona, se uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti nad:
1. bankami in kreditnimi institucijami, če ni v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, ali predpisu druge države članice, s katerim se ureja postopek zaradi insolventnosti nad banko ali kreditno institucijo, drugače določeno, in
2. zavarovalnicami, če ni v zakonu, ki ureja zavarovalništvo, ali predpisu druge države članice, s katerim se ureja postopek zaradi insolventnosti nad zavarovalnico, drugače določeno.
486. člen
(neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice)
(1) Oddelek 8.3 se ne uporablja za priznanje postopka zaradi insolventnosti države članice, če odločba sodišča države članice o začetku tega postopka neposredno pravno učinkuje v Republiki Sloveniji brez posebnega postopka priznanja po 19. in 20. členu Uredbe 2015/848/EU ali po zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, ali zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(2) Pravne posledice postopka zaradi insolventnosti iz prvega odstavka tega člena učinkujejo v Republiki Sloveniji z enako vsebino kot v državi članici, v kateri poteka ta postopek, in nastanejo v trenutku, ki ga za nastanek teh pravnih posledic določa pravo te države članice.
487. člen
(domači pomožni postopek zaradi insolventnosti)
Pravila, določena v 474. členu tega zakona, se uporabljajo tudi, če je bil začet glavni postopek zaradi insolventnosti države članice, ki neposredno pravno učinkuje v Republiki Sloveniji brez posebnega postopka priznanja po 19. in 20. členu Uredbe 2015/848/EU.
488. člen
(posebna pravila o pravu, ki se uporabi)
(1) Ne glede na 479. člen tega zakona se za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja ne uporabi pravo države članice, v kateri poteka postopek zaradi insolventnosti, če oseba, v korist katere je bilo pravno dejanje izvedeno, dokaže:
1. da se za pravno dejanje uporablja pravo druge države članice in
2. da pravo druge države članice ne dovoljuje izpodbijanja tega pravnega dejanja.
(2) Za presojo veljavnosti in pravnih učinkov pogodb in drugih pravnih poslov, ki se sklenejo ali izvedejo po začetku postopka zaradi insolventnosti in so podlaga za odplačno odtujitev premoženja insolventnega dolžnika, se uporabi:
1. če je njihov predmet nepremičnina, ladja ali letalo, ki je predmet vpisa v javni register: pravo države članice, v pristojnosti katere se vodi ta register,
2. če je njihov predmet vrednostni papir ali drug finančni instrument ali pravice na tem instrumentu:
– če se pridobijo ali prenesejo z vpisom v sistemu centralnega depoja, pravo države članice, v kateri se vodi ta centralni depo,
– če se pridobijo ali prenesejo z vpisom v dobro računa, ki se vodi v poddepoju, pravo države članice, ki se uporablja za vodenje računov v tem poddepoju.
(3) Za pravne učinke postopka zaradi insolventnosti na drug postopek, ki poteka glede premoženja ali pravice, ki jo je odtujil insolventni dolžnik, se uporabi izključno pravo države članice, v kateri poteka ta postopek.